Občina mora najti zemljo za Rome

Škocjanska občina nima prostih zemljišč, ki bi jih potrebovala za selitev tam živečih Romov, država pa zahteva, da jih najde.

Objavljeno
03. oktober 2013 21.56
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Ljubljana, Škocjan – Škocjanska občina naj nemudoma poišče rešitev za tiste dobruške Rome, ki jim bodo zaradi gradnje čistilne naprave in ureditve gospodarske cone najprej porušili stanovanjske objekte, se glasi sklep, ki ga je na včerajšnji seji sprejela vladna komisija za zaščito romske skupnosti.

Občina Škocjan zagrozila s sodiščem

Seja za zaprtimi vrati je bila vse prej kot strpen dialog med Romi, občinskim vodstvom in predstavniki države. V kratkem bo začela delo tudi komisija, v kateri bodo predstavniki občine, vladne komisije, okoliški prebivalci, Amnesty International, dobruški Romi in predstavniki Kmetijske zadruge Krka, ki je lastnica zemljišča, na katerem je v skladu z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) določen gospodarsko-tehnološki center (GTC). Na tem zemljišču pa imajo Romi že 50 let postavljene nelegalne objekte.

Občina je zagrozila, da bo vložila tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ker jim Romi zasedajo zemljišča. Tamara Vonta, državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade in predsednica vladne komisije za zaščito romske skupnosti, pravi, da mora občina poiskati prostorsko rešitev za tam živeče Rome, in to v mejah občine. Če tega ne bo storila, bo država poiskala pravno rešitev v okviru petega člena zakona o romski skupnosti, ki določa, da lahko vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine.

Evropska komisija budno spremlja dogajanje

Po nedavnem obisku evropskega komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna v Ljubljani so se v delu javnosti pojavile informacije, da je evropska komisija zaustavila gradnjo čistilne naprave v Dobruški vasi, ki z gradnjo kanalizacijskih vodov in ceste posega tudi v tamkajšnje romsko naselje, dokler se ne poišče rešitev za tam živeče Rome. Toda v evropski komisiji s sedežem v Ljubljani je Maja Pavlović za Delo to informacijo zavrnila z besedami, da ni točna. Pojasnila je, da projekt GTC Škocjan, ki ga sofinancira tudi Evropska unija (EU), sodi med manjše projekte, katerih vrednost ne presega 50 milijonov evrov, in ga je v kontekstu deljenega upravljanja na področju kohezijske politike odobrila Slovenija, in ne EU.

O problemu romskega naselja niso bili obveščeni v času, ko so slovenski pristojni organi investicijo odobrili. Ko so zanj izvedeli, so ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo zaprosili, da najde ustrezno rešitev. V evropski komisiji pravijo, da pozorno spremljajo dogajanje v Dobruški vasi in pričakujejo končen dogovor, ki mora biti sklenjen v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo. Pavlovićeva je še pojasnila, da evropska komisija sicer nima pristojnosti za vmešavanje v posamezne primere, razen v primeru kršitve direktive 2000/43 o rasni enakosti; torej če bi šlo za izselitev Romov samo na podlagi njihove etnične pripadnosti.

Prosta vojaška stanovanja

Župan škocjanske občine Jože Kapler je za Delo povedal, da ni res, da občina ni ponudila nobene rešitve. Pravi, da občina prostih zemljišč za preselitev Romov nima, rešitev pa vidi v prostih vojaških stanovanjih kakor tudi na dveh zemljiščih, ki sta v lasti Kmetijske zadruge Krka zunaj občine. Prav tako imajo na uradu za narodnosti prispelo ponudbo lastnice zemljišča v Črmošnjicah. Dobruški Romi pravijo, da gradnji čistilne naprave, dokler stroji brnijo zunaj romskega naselja, ne nasprotujejo. Ne bodo pa dovolili, da bi delovni stroji posegli na njihovo zemljišče, ki je sicer v lasti škocjanske občine.