Občina prodala vasi, kjer so doma le medvedi

Kočevje – Občina Kočevje je za borih 50.000 evrov prodala 33.081 kvadratnih metrov veliko zemljišče z 61 parcelami, med katerimi je 17 stavbišč in 35 nezazidanih stavbnih parcel na območju dveh nekdanjih kočevarskih vasi v Mokrem Potoku in Sadnem Hribu. »Toliko stane malo boljši avto,« pravi kočevski svetnik Zlatko Ficko.

»Ideja o ekološki vasi na Kočevskem ni sporna, problematično pa je, po kakšni ceni je občina Kočevje prodala svoja zemljišča,« pravi Ficko, ki pripravlja kazensko ovadbo zoper odgovorne na občini Kočevje zaradi sklepanja škodljivih pogodb in oškodovanja občinskega premoženja. Občina je dobila v povprečju 1,5 evra za kvadratni meter zemljišča. Ficko je pregledal vse dražbe v tem mandatu – torej od leta 2011 – in analiziral izhodiščne cene: »Občina je v tem času prodala okoli tisoč parcel, cene pa so se gibale od 12,8 do 30 evrov za kvadratni meter.«

Medved zbija ceno zemljišč

Poznavalci razmer, ki želijo ostati neimenovani, dodajajo, da je občina v času prodaje Mokrega Potoka prodajala manjša zemljišča na Oneku, v Kočah, v Polomu in Novih Lazih, cene za kvadratni meter pa so se cene gibale med 8,66 evra in 16 evri. »Začetne cene stavbnih zemljišč na Kočevskem niso pod štirimi evri, vendar je res, da so to manjše parcele, kjer tudi ni takih pogojev, kot so bili opredeljeni pri prodaji nepremičnin v Mokrem Potoku in Sadnem Hribu,« pravi neimenovani vir.

Podobno pravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin Anton Kožar, ki je pripravil oceno zemljišč v Mokrem Potoku in Sadnem Hribu: »To nista nekdanji zapuščeni vasi, to je divjina.« Območje ni komunalno opremljeno, kar pomeni, da tam ni elektrike, vodovoda, kanalizacije, do prvega asfalta vodi kilometer makadama, neugodna pa je tudi mikroklima, saj tam ne raste oreh, ki je neke vrste parameter vzdržljvosti pri visokih poletnih in nizkih zimskih temperaturah. Obenem je to območje medveda.

Kupec zemljišč je zadruga

»To je območje z mnogimi omejitvami,« pravi tudi vodja oddelka za prostor, investicije, gospodarske javne službe in premoženjske zadeve na občini Kočevje Nejc Zemljak. Investitorji bodo morali upoštevati vodovarstvene omejitve, omejitve Zavoda za varstvo narave, obenem pa je to območje varovane kulturne dediščine. »Vsi ti pogoji so bili znani ob prodaji, saj je kupec – zadruga Mokri Potok – območje kupil z jasnim namenom: da bo tam ekološka vas,« pravi Zemljak.

Čeprav je občina Kočevje največja v Sloveniji in je na Kočevskem kar 82 zapuščenih vasi, ni bilo lahko najti območja za novo vas: »Izločili smo vasi, ki so na vojaškem območju, pa tiste, ki so na lovskih območjih, one, ki niso več zazidljive po veljavnem občinskem prostorskem planu, tiste, ki so predaleč od osnovne infrastrukture, kot je na primer v Rogu, območja, kjer so hude naravovarstvene omejitve ... In smo prišli do vsega treh vasi: Hrib pri Koprivniku, Dragarji in Mokri Potok skupaj s Sadnim Hribom,« razlaga Zemljak.

Strogi pogoji za kupca

Toda na Hribu pri Koprivniku v nadaljevanju ne bi bilo mogoče dobiti dodatne kmetijske zemlje, ki je del projekta ekološke vasi, v Dragarjih pa je jasen zasebni interes, tako da je ostal samo še Mokri Potok. »Nekoč je na območju KS Kočevska Reka živelo 3000 ljudi, zdaj jih je 800. Zato neka oživljena vas – pa še to ekološka – ne bo predstavljala obremenitve v prostoru,« pravi Zemljak.

Poleg tega se je občina zavarovala, pravi Zemljak. Pri prodaji tako velikega območja so postavili pogoje: kupec bo na svoje stroške uredil komunalno infrastrukturo, obenem pa bo moral v primeru, če v dveh letih ne bo podal vloge za gradbeno dovoljenje za vsaj štiri objekte ali pa v štirih letih ne bo pridobil uporabnega dovoljenja za vsaj štiri objekte, zemljišče prodati nazaj občini. In to po ceni, po kateri je zemljišče kupil, oziroma bo znesek povečan za uradno ugotovljeno rast življenjskih stroškov in povečano vrednost izboljšav na teh zemljiščih.