Z nadaljevanjem obnove ptujskega dominikanskega samostana očitno še dolgo ne bo nič. Župan Miran Senčar in občinski svet sta iz rebalansiranega letošnjega proračuna izločila 724 tisoč evrov, ki so bili predvideni za sanacijo vlage (74 tisočakov) in za nadaljevanje obnove samostanskega kompleksa (650 tisočakov). Nadaljevanja obnove pa ni niti v osnutku proračuna za prihodnje leto.
Lanskega decembra je bil župan to nalogo v zadnjem trenutku vtaknil v proračun, saj drugače šest svetnikov Liste Štefana Čelana (najbrž pa še kdo drug) proračuna za letošnje leto ne bi bilo podprlo. Miran Senčar je takrat razložil, "da bo denar za dominikanca občina dobila v zagotovljeni vsoti desetih in pol milijonih za celostne teritorialne naložbe". In dodal, da je denar zagotovljen, le da "še ne vemo, kdaj bo mogoče kandidirati zanj in kdaj ga bomo lahko dobili". A v proračun ni postavil 3. faze obnove, ampak zunanjo urejanje parka in notranjega samostanskega dvorišča, kar je v resnici načrtovano kot del zadnje četrte faze.
Vendar je včeraj Štefan Čelan s svojimi svetniki mirno podprl rebalans, čeprav je pred dnevi za Delo povedal: "Župan vztraja pri ureditvi tržnice in starega pokopališča, čemur ljudje nasprotujejo v civilnih iniciativah. Ne za eno in ne za drugo še nima gradbenega dovoljenja, zato za potrditev CTN še niti zaprositi ni mogel. Denar pa čaka. Za dominikanca že ima gradbeno dovoljenje in za Staro steklarsko delavnico na Slovenskem trgu tudi, toda tega se noče lotiti, ker so to pripravljeni projekti prejšnjega vodstva." Ker pa dominikanca ni niti v osnutku prihodnjega proračuna, obljublja še "vročo in temeljito razpravo" o tem.
"Če ne bo nadaljevanja obnove, bo začelo propadati, kar je že narejenega; takšna je zakonitost. Vložen denar je tako izgubljen," poudarja Srečko Štajnbaher iz mariborske enote Zavoda za varstvo dediščine.
Tretja faza obnove dominikanskega samostana, ki bi jo bilo treba opraviti že pred dvema letoma, bi okvirno stala 3 milijone evrov. Poleg te vsote bi bilo treba zagotoviti še kakšen milijon in pol evrov za konservatorska in restavratorska dela, ki so ostala iz prvih dve faz, ker je bilo zanje premalo denarja. Letošnjih 650 tisočakov (najprej zagotovljenega in zdaj izločenega denarja) torej za naslednjo fazo ali za vse zaostanke sploh ne bi zadoščalo. Lahko pa bi vsaj odpravili kakšen zaostanek iz prve faze - ureditev in zaščito grobnice v dominikanski cerkvi, na primer. Saniranje vlažnih zidov severnega in zahodnega dela že obnovljene cerkve pa je tako ali tako imelo svojo postavko v proračunu in ta dela bi morala imeti prednost zaradi zaščite tega kulturnega spomenika.
Zdaj dominikanski samostan na Ptuju čaka na sredini obnovitvenih del in je uporaben komaj za kakšno proslavico, pa še to v toplem delu leta, ne pa za pomembne kulturne prireditve in obljubljane kongrese vseh vrst. Namesto da bi prinašal občini kaj denarja, jo samo njegovo letno vzdrževanje stane kakšnih 110 tisoč evrov.
Vodstvo ptujske občine pa na naša vprašanja v zvezi z nadaljevanjem obnove samostana pojasnjuje le, da pripravlja izvedbeno dokumentacijo za zunanjo ureditev, ne pove pa, kdaj in ali sploh se bo obnova dominikanca v tem mandatu premaknila z mrtve točke.













