Občina z varovalkami za Rimski vrelec pogorela

Iztek roka za odprtje: Čeprav lastnik prenove ni še niti začel, ima občina zaradi zakonsko spornih določil v pogodbi malo možnosti za sankcije.

Objavljeno
29. julij 2014 22.54
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Ravne na Koroškem – Prvega avgusta se bo iztekel zadnji pogodbeni rok, do katerega bi moral na Rimskem vrelcu zaživeti nov zdraviliško-rehabilitacijski kompleks, vendar se lastnik sploh še ni lotil prenove propadlega hotela in okolice. Čeprav je občina v pogodbo vnesla varovalko, da ji mora lastnik v tem primeru Rimski vrelec brezplačno vrniti, se je, kot kaže, uštela, saj lastnik zdaj dokazuje ničnost takšnega določila.

Družba Inštitut imunopatologije in preventivne medicine (IIPM), ki jo v poslu z občino Ravne predstavlja največji od treh solastnikov, ruski zdravnik Musa Abidov, je pred dvema letoma in pol kupila Rimski vrelec za 480.000 evrov. Abidov je s podpisom pogodbe takrat privolil v številna določila, s katerimi so se na Ravnah hoteli zavarovati pred tem, da bi novi lastnik objekt preprodal, da ga nikoli ne bi obnovil ali pa onemogočil javni dostop do izvira znamenite mineralne vode.

Abidov ni plačal še nobene kazni

Varovalki, na kateri se je občina najbolj zanašala, sta bili mesečna kazen 9600 evrov, ki bi se morala začeti januarja 2014, če do takrat načrtovani zdraviliško-rehabilitacijski center še ne bi bil odprt, če pa ga ne bi odprli niti do avgusta letos, pa bi občina spet postala lastnica Rimskega vrelca, ne da bi Abidovu vrnila kupnino. Kaže, da so se v občini pri zanašanju na pogodbeno kazen močno ušteli. Čeprav zaradi zamude že od februarja Abidovu izstavljajo omenjene zahtevke, še nobenega od njih ni plačal, po odvetnici pa izpodbija še številna druga določila iz pogodbe, tudi vračilo Rimskega vrelca.

»Občina nikakor ne more omejevati lastninske pravice družbe IIPM in ji postavljati rokov ter omejitev, kot so prenos lastninske pravice, če gradnja do določenega datuma ne bo končana,« zatrjuje Abidovova zastopnica, odvetnica Sabina Mikulin. Tovrstna določba v pogodbi je po njenem mnenju zaradi absolutne narave lastninske pravice nična, saj prenos lastništva nazaj na občino ni mogoč brez dopustne pravne podlage. Pri mesečnih kaznih naj bi šlo za »čezmerno prikrajšanje in oderuštvo«, ničen pa je po njenem mnenju tudi dogovor, ki onemogoča hipoteke na nepremičnini.

Pogodbena »strogost« brez učinka

Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen priznava, da pri sestavljanju pogodbe niso pričakovali, da bodo morali nesorazmerno stroge pogodbene kazni kdaj uveljavljati. Njihova strogost pa zdaj ne bo imela nobenega učinka, če na sodišču pogodba ne bo obveljala. »Žal nam je, da dr. Abidov ni začel tega projekta, v kar smo močno upali ob prodaji. S soinvestitorji so nas do januarja letos navdajali z upanjem, da bodo začeli dela,« pravi Rožen. Dejal je, da Abidov na zadnjem sestanku ni bil več prepričan ali in kako sploh nadaljevati zgodbo z Rimskim vrelcem. »V zadnjih dveh letih nam je pripeljal najmanj tri skupine investitorjev, nazadnje Jurija Maleševića. Ves čas se je trudil, da bi projekt zaživel, da bi našel vlagatelja, ki bi bil pripravljen vložiti nekaj milijonov, kolikor jih zahteva obnova. Volja je tudi na zadnjem sestanku bila, a čedalje manjša. Sploh zdaj, ko je izvedel, da je s pravnega vidika v pogodbi preveč popustil.«

Občina z odprto ponudbo

Kljub temu so ga, tako Rožen, nagovarjali, naj ostane, saj je občina pripravljena prisluhniti utemeljenim predlogom o spremembah terminskih načrtov. Razen načelne pripravljenosti občine pa konkretnega dogovora še ni bilo. »Čeprav še ni začel delati, smo še vedno zainteresirani, da bi on to dokončal. Ponudba ostaja odprta do avgusta.« Morebitni novi dogovor bi moral nato potrditi še občinski svet, predvidoma na septembrski seji, vendar se Abidov še ni odzval. Na vprašanje, ali bo morala občina ob morebitnem odstopu Abidova od pogodbe vrniti kupnino, Rožen odgovarja, da obstajajo različni scenariji, ki pa se bodo najverjetneje reševali na sodišču. »Za občino se bo potem začelo novo poglavje s presojo tega, kaj iz pogodbe lahko uveljavljamo in česa ne, kar pa nas bo seveda oddaljilo od našega cilja – da Rimski vrelec končno zaživi.«

Lahko kupec Rimski vrelec proda?

Župan poudarja, da Abidov Rimskega vrelca zaradi klavzule v zemljiški knjigi ne more prodati, vendar Mikulinova oporeka tudi zastavni pravici, ki si jo je občina vknjižila na Rimski vrelec, češ da je »zastavna pravica brez obstoječe pravne podlage in je zato njena vknjižba nezakonita«. Občini očita tudi nezakonito ravnanje, saj se je v pogodbi zavezala na lastnika prenesti vodno pravico za izvir mineralne vode, ki naj bi bila tudi predmet prodaje, vendar občina te pravice sploh nima. »Hkrati je občina na IIMP prevalila breme plačevanja stroškov kontrole vodnega vira Rimskega vrelca, s čimer družbi nastaja škoda,« je zapisala Mikulinova. Z občine odgovarjajo, da je bil predmet prodaje samo izvir, ki se nahaja ob hotelu, ves čas pa so izrecno poudarjali, da mora mineralna voda ostati javno dostopna in se celo dogovarjali, kako bo lastnik to izpeljal.

Sam ponudil zavarovanje, ki mu zdaj oporeka

»Občina je res zmotno verjela, da ima vodno pravico. Lastnik hotela jo sicer lahko dobi, za kar je potrebna le vloga, vendar pa je za javni vodni vir niti ne potrebuje,« pojasnjuje Katja Burja z občine Ravne in dodaja, da je Abidov vedel tudi, da kot lastnik izvira prevzema obveznosti za kontrole vode. »Sprva smo od lastnika kot varovalko ob morebitnem neuresničevanju pogodbe zahtevali bančno garancijo, a se s tem ni strinjal in namesto tega za zavarovanje sam ponudil prav te pogoje, ki jim zdaj oporeka.« Sporna pogodbena kazen glede vračila Rimskega vrelca po pogodbi nastopi 1. avgusta, vendar obe strani poudarjata, da še iščeta sporazumno rešitev, ki bi preprečila sodni spor. V občini pričakujejo, da bo njihovi morebitni zahtevi po vračilu nepremičnine Abidov oporekal s tožbo, sodni postopek pa bi lahko trajal tudi pet let.