Tiskane izdaje
Murska Sobota - Že od začetka letošnjega leta je B krak pomurskega vodovoda gradbeno dokončan in od takrat je ustanovljeno tudi javno podjetje Vodovod sistema B. A ker se občine še vedno niso dogovorile o enotni ceni omrežnine, je sistem še vedno v mrtvem teku in bo le delno začel delovati novembra.
Ker sistem, v katerega je bilo vloženih tudi 40 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, še vedno ne deluje, nekateri že opozarjajo na nevarnost, da bo ta denar treba vračati. V javnem podjetju in občinah zato mrzlično iščejo skupno, za vse sprejemljivo rešitev.
Do zapleta je prišlo, ker se občini Murska Sobota in Beltinci nista strinjali s predlogom elaborata o ceni, po katerem naj bi na območju celotnega sistema vsi uporabniki plačevali enotno ceno omrežnine, to je stroška amortizacije sistema, 11,23 evra po priključku na mesec. Ker je v soboški občini le 25 odstotkov vrednosti celotnega vodovoda, v njej pa je 42 odstotkov vseh priključkov celotnega sistema, bi se namreč od uporabnikov vsak mesec zbralo za skoraj 640.000 evrov več, kot pa bi bila občina dolžna zbrati amortizacije za svoj del omrežja. "Ta višek bi šel drugim občinam, ki imajo glede na vrednost omrežja bistveno manj priključkov in bi zato same od svojih uporabnikov zbrale premalo denarja za redno amortizacijo. Na tak način bi mi neupravičeno obremenjevali naše uporabnike, nekatere druge občine pa bi neupravičeno dobivale več denarja . Pri nas bi to pomenilo oškodovanje občinskega proračuna in župan bi zaradi tega moral odgovarjati, kršili pa bi tudi uredbo o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb, ki pravi, da lahko občina na uporabnike prenese le toliko stroška amortizacije, kolikor ga zaračuna za uporabo javne infurastrukture izvajalcem," soboško nasprotovanje pojasnjuje direktor občinske uprave Srečko Đurov. Đurov pravi tudi, da je mestna občina vsem drugim predlagala, da bi ob upoštevanju znižane amortizacije zaradi manjšega izkoristka sistema v nekaterih občinah vse občine sprejele enotno ceno 7,5 evra po priključku, a druge občine o tem predlogu sploh niso hotele razpravljati. "Verjetno zato, ker bi takšna rešitev pomenila manjše prihodke proračunov manjših občin," pravi.
Ker torej ni bilo enotnega dogovora, je soboški mestni svet sprejel lasten elaborat o cenah in z njim potrdil za vse občine enotno ceno vodarine ter lastno ceno omrežnine, ki znaša 6,5 evra po priključku. Po njihovem zgledu so sedaj začele svoje cene omrežnine glede na vrednost svojega omrežja in število priključkov sprejemati tudi nekatere druge občine, vendar bo to pomenilo, da bodo morali uporabniki v manjših občinah plačevati občutno več. Zaplet bodo po priporočilu ministrstva za okolje in prostor - ministrica Irena Majcen je v ponedeljek županom občin priporočila, da vendarle sprejmejo skupen elaborat z enotno celo omrežnine - poskušali zgladiti na seji sveta občin ustanoviteljic javnega podjetja Vodovod sistema B prihodnji teden, deset občin je zoper soboško in beltinsko občino zaradi nasprotovanja enotni celi vložilo tožbo na sodišču, direktor uprave MO Murska Sobota Srečko Đurov pa ministričino pobudo pozdravlja, napoveduje pa, da bo njihova občina vztrajala pri principu, da bodo odjemalce na območju občine obremenili le v tolikšni višini, kolikor bodo morali obračunati amortizacije oziroma najema za svoj del omrežja. Dogovor je torej očitno še daleč.
