Tiskane izdaje
Dvorec Dobrna oziroma Novi grad je prazen že sedem let, potem ko so Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna preselili v novo stavbo. Že maja 2005 je občina sprejela lokacijski načrt, ki je predvideval za to območje varovana stanovanja, v dvorcu pa dopolnilne socialne in zdravstvene programe. Leta 2006 je občina podelila koncesijo za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju ginekologije. Župan Martin Brecl je v svojih dopisih različnim ministrstvom večkrat poudaril, da nameravajo to ambulanto preseliti v dvorec, v katerem bi lahko bili tudi drugi zdravstveni programi, saj so te dejavnosti na Dobrni, tudi zaradi zdravilišča, zelo iskane.
Zgodba z dvorcem se je zapletala zaradi postopka denacionalizacije, ki se je končal šele pred enim letom. Dvorec upravlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vzdržuje pa ga CUDV Dobrna, ki še vedno uporablja manjši objekt in lesno delavnico ter parcelo za gojenje zelišč. Ministrstvo za vzdrževanje ne namenja nič denarja. Je pa to zelo težko, je pojasnila direktorica CUDV Dobrna Irena Ceglar: »Imamo redne obhode, skrbimo za parkovne površine. Se pa pojavlja tudi vandalizem, v dvorec so že vlomili.« Ministrstvo si prav tako kot občina želi, da bi dvorec prišel v občinske roke, vendar postopek prenosa še traja, opraviti ga mora ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ravne pri Šoštanju:
Gutenbuchel nameravajo na dražbi prodati, vodja preskrbovalno-vzdrževalnih enot PB Vojnik Albin Apotekar pa je povedal: »Ker smo upravljavci, moramo postopke prodaje pripeljati vse do pogodbe s kupcem. Težava pa je, ker moramo vse prej urediti zemljiškoknjižno, saj ne moremo prodajati nečesa, kar sploh ni naše.« Ob koncu denacionalizacijskega postopka so namreč ugotovili, da je bilo 800 kvadratnih metrov premalo odmerjenih za vračilo. Ko bo to rešeno, bo imela občina predkupno pravico, vendar denarja nima, dvorec je ocenjen na 640.000 evrov. Županu Darku Menihu je še vedno žal, da je PB Vojnik dvorec zapustil, občina pa niti parka, ki je tudi spomeniško zaščiten, ne more vzdrževati, ker ni njegova lastnica.
Graščina Socka: stanovanje
Država s prenosom lastništva na občine ne bo nič zaslužila. Vendar niti prodaja gradov ni prav uspešna. Lani je za 233.000 evrov prodala graščino Socka, ki je spomenik državnega pomena, kupilo jo je podjetje Bent excellent iz Domžal, potem ko je država obnovila streho in leseno stopnišče z verando. Novi lastnik se je s pogodbo zavezal, da bo spomenik obnovil in oživil, za te potrebe pa bo naročil konservatorski načrt in načrt upravljanja kulturnega spomenika.
Vendar višja konservatorka iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Nataša Podkrižnik pravi, da konservatorskega načrta za Socko še ni, na terenu pa so ugotovili, da je lastnik začel opravljati nekatera dela brez vednosti zavoda. »Lastnik nas je obvestil, da za zdaj namerava v severnem delu urediti le manjše stanovanje za občasno bivanje. Zavod je lastnika takoj pozval, da mora za nameravane posege pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo, do katere se bo lahko zavod opredelil in izdal ustrezne kulturnovarstvene akte,« je sporočila Podkrižnikova. Lastnik in direktor podjetja Jože Resman se na telefonske klice in elektronsko pošto ne odziva.
Denarja ni nikjer
Ministrstvo za kulturo načrtuje prodajo oziroma prenos lastništva še za gradove Borl, Viltuš, Šrajbarski turn, Otočec, Bizeljsko in Gradac. Ali se bodo odločili za prodajo zasebnemu lastniku ali bodo lastništvo prenašali na občine, bodo še proučili. Se pa strinjajo z občinami, ki se zanimajo za gradove, da gradovi v primeru oživitve in obnovitve lahko predstavljajo velik turistični in gospodarski potencial. Ogromna težava so »le« sredstva za obnovo.
Za redno vzdrževanje, naložbe in investicijsko vzdrževanje 37 objektov (gradov in grajskih stavb) je bilo letos namenjenih v proračunu 531.000 evrov, prihodnje leto bo prav toliko.
