Občine in klubi po košarki čakajo pokrovitelje

V Kopru, Jesenicah in Celju zmerno optimistični, pričakujejo večji vpis v klube in se veselijo obnovljenih dvoran.

Objavljeno
17. september 2013 18.11
Šport
Boris Šuligoj, Blaž Račič, Brane Piano
Boris Šuligoj, Blaž Račič, Brane Piano

Koper, Jesenice, Celje - Koprski funkcionarji so z zapuščino evropskega košarkarskega prvenstva zadovoljni, športniki še ne. Na Jesenicah pričakujejo večji vpis v klube, v Celju pa se zavedajo, da se vrhunska moška košarka v Celje ne bo vrnila čez noč in v dvorano se že vračajo rokometaši.

»Dogodek bo gotovo pustil pozitivne sledi. Bili smo gostoljubni in do veljave je prišla naša lega, zato bomo v bodoče lažje sodelovali pri organizaciji podobne vsedržavne prireditve. Poleg tega je vsaka promocija športa dobrodošla, da mlade odvračamo od brezdelja, odvisnosti in drugih slabih vplivov.

S pomočjo države smo tudi dobili skoraj novo in večjo dvorano,« je dejal župan Boris Popovič. »Vse to bo olajšalo delo športnikom. Predvsem pa zmage slovenskih košarkarjev vplivajo na večje zanimanje mladih za ta šport po vsej državi. Dobili smo torej ogromno, ko pa bo v Sloveniji evropsko nogometno prvenstvo, bodo učinki še neprimerno večji,« je zaključil koprski župan.

»Imamo kadre, imamo infrastrukturo«

Koordinator za šport koprske občinske uprave Sekule Popovič je ocenil, da je še prezgodaj ocenjevati, koliko se bo povečala aktivnost košarkarskih klubov v državi. »Na Obali deluje več košarkarskih klubov, portoroški je v prvi ligi. Območje Obale je uspešno na številnih športnih področjih. V prvi ligi je tak nogometni klub Koper, dolgo je bil na vrhu rokometni klubo in podobno bi moralo biti tudi pri košarki, ki je preveč razdrobljena. Iz Kopra sta Boštjan Nachbar in Goran Jagodnik, iz Portoroža pa Sašo Ožbolt. Imamo kadre, imamo infrastrukturo, samo še organizirati bi se morali bolje, pa bi bil preskok dosežen,« meni Sekule Popovič.

Predstavnik najpomembnejšega sponzorja Košarkarskega kluba Splošna plovba Portorož Egon Bandelj je ocenil, da do formalnega združevanja klubov na Obali ne more priti: »V praksi že sodelujemo: posojamo in izmenjujejmo si igralce, skupaj skrbimo za talente. Za nas bi bilo res lepše igrati v prenovljeni dvorani Bonifika in če bomo kdaj nastopali na mednarodni ravni, si bomo to tudi omislili. Sicer pa je za nastope v prvi slovenski ligi povsem dovolj lucijska športna dvorana, saj lahko sprejme do tisoč gledalcev. Da bi postali evroligaši, pa v sedanjih finančnih razmerah vsaj na Primorskem ni možnosti,« je dejal Egon Bandelj, sicer predsednik uprave Splošne plovbe Portorož.

Na Jesenicah več vpisa mladih v košarkaške klube

Po končanem košarkarskem predtekmovanju na Jesenicah nimajo posebej smelih načrtov za razvoj košarke v lokalnem okolju. Pričakujejo povečan vpis otrok in mladine v oba kluba in ohranjajo upanje, da bodo njihovo delovanje podprli sponzorji in donatorji. Evropsko prvenstvo je motivacija za vpis novih, predvsem mladih članov, v košarkarski klub Jesenice in vsakega bodo veseli, je dejal Primož Samar iz košarkarskega kluba Jesenice.

Na vprašanje Dela ali po končanem prvenstvu kot gostitelji predtekmovalne skupine pričakujejo dodaten denar iz nacionalne košarkarske zveze, s katerim bi financirali razvoj košarke v lokalnem okolju, Samar odgovarja, da se zavedajo težkih časov, zato dodatno finančno podporo pričakujejo od sponzorjev in donatorjev. »V klubu imamo postavljene trdne temelje za dobro delo v vseh selekcijah, za korak naprej pa bi rabili več posluha širšega okolja«, je dodal.

Člansko moštvo tekmuje v tretji slovenski ligi, ambicij, da bi se prebili v prvo slovensko ligo, pa so omejene, saj bi potrebovali večji finančni vložek, pravi Samar. Na našo ugotovitev, da bi po prenovi dvorane Podmežakla lahko na najvišji klubski ravni tekmovali tudi košarkaši, pa je Samar dejal, da namen košarkašev ni posegati v hokej.

V ženskem košarkarskem klubu (ŽKK) Jesenice upajo, da bodo po končanem prvenstvu dobili optimalno politiko razvoja športa v občini, je dejal Toni Čebulj iz ŽKK Jesenice. Ob uspehu državne reprezentance je, tako kot ob osvojitvi naslova svetovnih prvakov tedanje jugoslovanske reprezentance v sedemdesetih letih, mogoče pričakovati še večji vpis, pravi Čebulj.

V Celju je prvenstvo obudilo spomine na zlata leta

V naslednjih dneh bodo parket v dvorani Zlatorog zbrusili in spet narisali igrišče za rokomet, v dvorani pa bo ostalo nekaj izboljšav, ki so jih morali Celjani narediti po zahtevah FIBA. Košarkarska evforija bo mlade navdušila za treniranje košarke, toda novega vzpona moških selekcij zaenkrat ni pričakovati. Na vprašanje, kaj Celju ostaja po zaključku celjskega dela tekmovanja, predsednik organizacijskega odbora Ivan Pfeifer odgovarja, da večjih trajnih vložkov v objekte ni bilo. V dvorani Zlatorog so sicer prenovili garderobe in druge prostore, poskrbeli za boljšo razsvetljavo in semaforje ter komunikacije. Toda prezračevalno napravo so si le izposodili in jo bodo vrnili, Zlatorog pa bo spet (pre)vroče igrišče domačega rokometnega kluba.

Tudi Lado Gobec, na celjski občini odgovoren za šport, dvomi, da se bo ob že vrsto let uspešnem ženskem košarkarskem klubu Athlete v mesto kaj kmalu vrnila tudi vrhunska članska moška košarka. »V Celju se trije klubi ukvarjajo z mladimi košarkaši in kot po vsakem tovrstnem dogodku se bo vanje vpisalo več mladih. Torej bo več selekcije in talentov, boljše članske ekipe pa ne bo, če se ne bo našel večji pokrovitelj, saj bi bilo treba kakšnega košarkarja v Celje tudi pripeljati.