Občine ne morejo »izumljati« javnega interesa

Ljubljana, Koper – Nekatere občine so ustanovile gospodarske družbe samo zato, da bi zaobšle javnofinančne predpise. S tem povzročajo precejšnja javnofinančna tveganja. Tako je ugotovilo računsko sodišče, ki je vzelo v precep predvsem namero Komunale Koper, da kupi Vinakoper in hotel Koper, pred kratkim pa je kupila 17-odstotni delež Primorskih novic. »Problem smo samo mi,« odgovarja direktor Komunale Koper Gašpar Gašpar Mišič.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel opozarja, da je v občinski lasti kar 182 gospodarskih družb, še vsaj tristo pa je takih, v katerih imajo občine svoje deleže. S tem postajata poslovanje občin in njihovo zadolževanje še bolj sporni, saj običajno občine prevzemajo tvegana podjetja. V drugih primerih pa ustanavljajo podjetja zato, da se občine lahko dodatno zadolžijo, čez dopustno mejo. »Tvegano je tudi negospodarno angažiranje velikega obsega javnih sredstev za ustanovitev ali pridobivanje kapitalskih naložb. Z vstopom v lastništvo prevzame namreč občina tudi tveganja zaradi insolventnosti njegovega poslovanja,« opozarjajo na računskem sodišču.

Računsko sodišče meni, da smejo občine ustanavljati le takšna podjetja, ki so v javnem interesu, morebitne dodatne tržne dejavnosti pa so lahko le dopolnjujoče. Občine bi lahko ustanavljale samo tista podjetja, pri katerih bi predhodno občinski organi ugotavljali javni interes. Toda javnega interesa občinski svetniki ne morejo kar »izumiti«, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel, temveč mora temeljiti na predpisih v področni zakonodaji. »Pravni red EU sicer ne prepoveduje udeležbe države ali lokalnih skupnosti v lastništvu pravnih oseb. Toda ko gre za tržne dejavnosti, je vloga države ali občin predvsem zagotavljati razmere za njihovo izvajanje.« Pri tem dodaja, da večji interes za opravljanje tržnih dejavnosti (ki ga ne zaznavajo le v koprski občini, ampak tudi v drugih slovenskih občinah) ne kaže, da bi občinam primanjkovalo denarja, temveč da ga imajo celo več, kot ga potrebujejo za svoje temeljne naloge.

Računsko sodišče je na svoje mnenje opozorilo pristojne državne organe, ki bi lahko na podlagi takega mnenja tudi ukrepali.

Praktični primer

Če je Komunala Koper svoj interes za vstop v Vinakoper utemeljevala z argumentom, da temu pomembnemu podjetju v regiji grozi sovražni prevzem, pa sta se javnosti toliko bolj nenavadna zazdela nakup 17-odstotnega dela časopisnega podjetja Primorske novice in namera nakupa hotela Koper. Neuradno se omenja možnost, da namerava občina Koper delež Primorskih novic unovčiti pri nakupu hotela Koper tako, da bi DZS (ki ima v lasti Dnevnik) omogočili nakup kontrolnega deleža v Primorskih novicah. Pa čeprav s tem Dnevnik še ne bi pridobil načrtovanega vpliva na Primorske novice.

Na mnenje računskega sodišča se je odzval Gašpar Gašpar Mišič, ki je pojasnil, da se je Komunala Koper za nakup v Primorskih novicah in Vinakopru odločila zato, ker je presodila, da je to priložnost za ohranjanje tradicionalnih dejavnosti, ki so tesno povezane z lokalnim okoljem, njegovo zgodovino in tradicijo. »Kot javno podjetje v občinski lasti smo začutili dolžnost zaščititi te dejavnosti pred morebitnimi špekulativnimi nakupi in podpreti nadaljnji razvoj lokalnega gospodarstva, saj smo bili v preteklosti priče številnim kapitalskim prevzemom gospodarskih družb, ki so bile gibalo gospodarskega razvoja in so se slabo končale,« so odgovorili iz Komunale Koper. Računskemu sodišču so predstavili okoliščine naložb, vendar doslej še niso dobili njihovega odgovora. Dodali so, da so številne lokalne skupnosti v državi kupovale gospodarske družbe in deleže v njih, pa se ob to ni nihče obregnil: v Aerodrom Portorož, Center Piran, Casino Bled, Mlinotest, Športni center Pohorje itd. »Takih podjetij je v Sloveniji skoraj dvesto. Le v našem primeru se je dvignilo veliko prahu. Računsko sodišče ne očita Komunali Koper nikakršne nepravilnosti in v ničemer ne izkaže nesmotrne porabe javnih sredstev pri nakupu kapitalskih deležev, kar bi bila njegova primarna naloga. To mnenje ni konkretizirano in je sugestivne narave, predvsem za prihodnja ravnanja v lokalnih skupnostih. Namesto da bi se pogovarjali o naravnost odličnih poslovnih rezultatih Komunale Koper, se poskuša javno mnenje obrniti predvsem v drugo smer z ugibanji,« pravi Mišič.