Občini posel s podarjeno vilo splaval po vodi

V Radljah so že sprejeli ponudbo Dravskih elektrarn o brezplačnem prenosu, a so si v elektrarnah nato premislili.

Objavljeno
25. julij 2014 00.02
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Vuhred – Propadajočo Pahernikovo vilo, večstanovanjsko stavbo, ki je že več kot pol stoletja v lasti Dravskih elektrarn Maribor (DEM), se je občina Radlje na pobudo lastnika odločila brezplačno prevzeti. Potem ko so pred šestimi leti enako ponudbo elektrarn zavrnili, so se zdaj odločili, da jo bodo sprejeli in hišo namesto obnove prodali. A ko so za to izvedeli v DEM, so si premislili.

Pahernikova vila, ki stoji na poplavnem območju ob reki Dravi, je sredi prejšnjega stoletja ob gradnji elektrarn prešla v last Dravskih elektrarn. Lastnikom so izplačali odškodnino, hišo pa izpraznili, a so se vanjo sredi 50. let prejšnjega stoletja na lastno pest začeli naseljevati stanovalci in tam tudi ostali. »Sklenjen je bil dogovor z Dravskimi elektrarnami, da lahko občina upravlja Pahernikovo vilo in tako ljudem, ki so se vanjo naselili, zagotovi kolikor toliko normalne bivanjske razmere,« pojasnjuje župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik.

Občina preselila že večino stanovalcev

Po več kot štiridesetih letih pa so Dravske elektrarne leta 2008 po županovih besedah Pahernikovo vilo ponudile občini v brezplačen prenos, sicer bi stavbo porušili. Ob morebitnem prenosu lastništva so želeli, pravi Bukovnik, izključiti lastno odgovornost za stanje in bivanjske razmere v objektu, v katerem je klet že pred časom zalila voda. »Občina je v objekt nekaj vlagala, vendar je zgradba kljub temu propadla,« odgovarja pomočnik direktorja DEM Srečko Bračko in dodaja, da je takratna ponudba za prezplačni prenos temeljila na domnevi, da občina objekt obnovi in nameni za stanovanja. »Cenilec je takrat ocenil, da bi nas prevzem in obnova vile tako drago stala, kakor če bi zgradili nov večstanovanjski objekt s šestimi stanovanji,« je dejal Bukovnik. Zato so se dogovorili, da bodo stanovalce začeli preseljevati v druga občinska stanovanja, takoj ko bo kakšno prosto. »To smo počeli do letos in izselili že pet od osmih stanovalcev.« Vilo so nameravali nato vrniti elektrarnam.

Letos pa so Dravske elektrarne spet ponudile stavbo v brezplačen prevzem občini, sicer jo bodo prodali znanemu kupcu. »Ta model se bistveno razlikuje od tistega iz leta 2008, ko bi morala občina hišo še na lastne stroške obnoviti. Ker za vilo očitno obstaja tržni interes, jo lahko proda tudi občina na javni dražbi,« pravi župan. Občina je tako pričakovala, da bodo plačali le stroške prenosa in si od prodaje obetala dobiček. Preostale stanovalce bi do prodaje preselili. Občinski svet je namero potrdil in pozitiven odgovor o prevzemu so posredovali DEM, od katerih pa po Bukovnikovih besedah od sredine maja še niso prejeli odgovora.

V DEM bodo hišo zdaj prodali sami

Bračko potrjuje, da so prejeli sklep občinskega sveta, iz katerega pa izhaja, da »občina ne namerava več nepremičnine prevzeti in jo urediti za stanovanja, kar je bil tudi prvoten razlog za odločitev o brezplačnem prenosu, temveč jo želi prevzeti in prodati istemu kupcu, ki jo je želel odkupiti od DEM«. Na podlagi te informacije so v DEM predlagali lastniku (Holdingu slovenske elektrarne), da stavbo prodajo sami, v vsakem primeru pa mora imeti direktor DEM za to še soglasje HSE. Njihove odločitve v Dravskih elektrarnah še niso prejeli, so sporočili.

Župan Radelj s tem, da so si v DEM premislili, še ni bil seznanjen, je pa nad takšno odločitvijo razočaran, saj v zadnji ponudbi o brezplačnem prenosu DEM niso nikjer pogojevale, da bi morala občina stavbo obnoviti in nameniti za stanovanja. Pravi, da so se prav zato tudi odločili, da tokrat ponudbo DEM sprejmejo.