Občinsko nasilje nad arhitekturo v Celju

Celjski arhitekti so ogorčeni nad posegi občine Celje v mestno arhitekturo brez soglasja avtorjev projektov.

Objavljeno
13. september 2011 08.31
Posodobljeno
13. september 2011 09.45
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Celje – Očividci trdijo, da sta si pred dnevi na Trgu Celjskih knezov mestni župan Bojan Šrot in akademski kipar Vasilije Ćetković - Vasko nekaj ogledovala. Naslednji dan je na trg stopil vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer in na tla s kredo narisal krog. Potem so prišli delavci in izkopali luknjo za temelje Ćetkovićevega spomenika slavnemu celjskemu fotografu Josipu Pelikanu. Da si Pelikan spomenik v mestu zasluži, se strinja tako celjska strokovna kot laična javnost. Senco na slovesno odkritje spomenika, napovedano za ta četrtek, so vrgla opozorila celjskih arhitektov, da se mestna občina pri posegih v prostor ne posvetuje s stroko in pri tem krši avtorske pravice avtorjev arhitekturnih projektov.

Zaradi tega je Gorazd Furman Oman v imenu Društva arhitektov in urbanistov Celja mestni občini poslal protest. V njem zahtevajo, da občina preneha posegati v arhitekturna dela brez soglasja avtorjev, predvsem v tiste projekte, ki so bili pridobljeni na javnih natečajih, ki naj bi mestu povečevali ugled in za katere so avtorji nenazadnje prejeli tudi priznanja in so znani v strokovnih krogih.

»V zelo kratkem času so kar trije takšni javni projekti deležni uničenja,« je zapisal Furman Oman in najprej omenil novo mestno knjižnico arhitektov Smrekar in sodelavcev. Območje med stavbo in Savinjo zdaj upravljavci maličijo do nerazpoznavnosti. Postavili so neprimerno otroško igralo in okoli njega nasuli žagovino, postavili so prevelike nosilce steklenih ograj in neprimerna sedišča na zunanjih stopnicah.

Avtorji trdijo, da za dela, ki so jih opravili, niso dali soglasij. Drug primer je projekt ureditve mestne plaže ob Savinji, ki jo je društvo za to poletje izdelalo brezplačno, občinski zavod pa je projekt le delno uresničil in ga potem uničil, ko je tja postavil nekakšen kozolec. Prav tako brez soglasja avtorjev. »To je v posmeh urbani kulturi mesta,« je poudaril Furman Oman.

Trg Celjskih knezov društvo v pismu navaja kot tretji primer uničevanja. Arhitekti ocenjujejo, da pomeni trg, ki ga je projektiral mednarodno priznani arhitekt Nande Korpnik in je bil zgrajen leta 2002, prelomnico v urbanizaciji in prenovi mestnega jedra. Toda lokacija za spomenik Josipu Pelikanu na trgu je bila izbrana brez Korpnikove vednosti in v društvu to razumejo kot »piko na i rušenju vseh urbanih dosežkov arhitekturne in urbanistične stroke v Celju«.

Nande Korpnik o trgu pravi: »Župan Bojan Šrot je bil predsednik komisije, ki je leta 2000 moj projekt izbrala in ga nato izvedla. Toda Šrot projekta že takrat ni razumel, zato je pozneje steklene kupole, ki jim Celjani pravijo Celjski biseri, puščal razbite. Dovolil je tudi postavitev bifeja na trgu, na katerem se občasno dogajajo še druge neprimerne, k sreči začasne in nasilne postavitve. Nekaj časa so tam tudi parkirali. Trg je postal odlagališče krame in žrtev trenutnih prebliskov.« Trg, publiciran v svetovnih strokovnih revijah, tako doživlja nasilje občinskih oblasti.

Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer je povedal, da z vsem nima nič opraviti. »Dopis celjskih arhitektov do mene ni prišel, s postavitvijo spomenika se naš oddelek ne ukvarja, prevzel jo je kabinet župana,« je še povedal. Tiskovna predstavnica mestne občine Alja Tihle Hren pa je za Delo povedala, da pisma celjskih arhitektov ne komentirajo: »Odločili smo se, da boste novinarji o vsem lahko vprašali gospoda župana na tiskovni konferenci ob odprtju spomenika v četrtek.« Brane Piano Vsa mogoča navlaka – Trg Celjskih knezov »krasijo« ograjen temelj za spomenik Josipu Pelikanu, dva čolna, reklama za rockovski koncert in še kaj.

Do spomenikov brez javnih razpisov

Vasilije Ćetković - Vasko je dobitnik letošnjega grba občine Celje. Mestu je že podaril spomenik znani Celjanki Almi M. Karlin, zamisel o kipu mojstra Pelikana mu je takrat dal župan Bojan Šrot. Ćetković je pred tem kip ženske na konju podaril že občini Slovenske Konjice. Vedno na enak način. Kipar je izdelal kipe, ulivanje v bron in postavitev pa plačajo občine. Tako seveda ni javnega razpisa za izbiro najboljšega spomenika in Ćetković jih lahko postavlja, drugi kiparji pa samo občudujejo njegov smisel za samopromocijo.