Tiskane izdaje
Poslanci koalicije in opozicije so se ob spreminjanju arhivske zakonodaje ostro medsebojno obtoževali, kdo je kršil zakone, koga kdo ščiti ... »Ščitimo nacionalno varnost in integriteto ljudi, ki so delovali v korist Slovenije,« je poudarila ministrica Majda Širca in dodala: »Postavljamo pravila, ki ne zapirajo, temveč urejajo dostopnost do podatkov, ki so povsod, ne le pri nas, občutljivi in zato tudi primerno zaščiteni.«
»Ostajamo dedič in naslednik Udbe,« ji je ugovarjal Aleksander Zorn (SDS) in vprašal, ali je bila ta državnotvorna zunanja dejavnost tihotapljenje cigaret in heroina, pranje denarja prek bank in podjetij, ustanovljenih v tujini, vohunjenje za političnimi emigranti, likvidacije in teroristične akcije kot tista v Velikovcu.
Polemike so bile zelo osebne. Koalicija ne ščiti le zločinov, ne gre le za zapiranje arhivov, da bi prikrili, kar je bilo najbolj gnusno v zgodovini naroda, ščitite tudi aktualne predstavnike oblasti, tudi koga v tej dvorani, je, denimo, ocenil Vinko Gorenak (SDS). »Ob odsotnosti argumentov domišljija zamegli razum,« je dejal Samo Bevk (SD) in nadaljeval, da namesto podpore zavarovanja ugleda in verodostojnosti države ter pravic posameznikov, ki so v preteklosti delovali v njenem interesu, spremljamo lustracijsko predstavo v režiji največje opozicijske stranke.
O avgusta lani vloženi zahtevi Igorja Omerze in Urške Faller, da bi pogledala arhivsko gradivo SDV, bo država odločala po spremenjenem zakonu, ta začasno zapira vsa arhivska gradiva SDV, ki se nanašajo na »zunanjo problematiko«. Kdaj bosta Omerza in Fallerjeva prejela odgovor, kaj smeta videti, spremenjeni zakon ne določa natančno. Bo pa v treh mesecih ustanovljena komisija, ki bo pozneje soodločala o morebitnem odprtju te dokumentacije. Ker spremembo, za katero je glasovalo 40 koalicijskih poslancev, proti pa 33 opozicijskih, lahko ustavi še državni svet ali referendumska procedura, je dostop do ahivov SDV po zakonu danes še »prost«.
A kot že vsa leta le na videz. Arhive SDV bi Sova državnemu arhivu morala predati najpozneje leta 2000. A je del »občutljivih« papirjev in mikrofilmov direktor Sove Iztok Podbregar predajal leta 2004 in 2005 in takrat določil, da morajo biti tajni še desetletja, arhiv pa jih bo hranil v prostorih Sove. Tajnost je zakon takrat omogočal. Leta 2006 je bilo uzakonjeno, da so arhivi SDV »prosto dostopni«.
Po ugotovitvi vlade Janeza Janše, da pomemben del arhivov SDV še vedno ni predan arhivu, je Sova to izvedla do leta 2008, a so gradiva spet ostala v njenih prostorih. Tudi za po letu 2007 predano gradivo je tedanji direktor Sove Andrej Rupnik, po uredbi, ki jo je podpisal Janša, določil tajnost zaradi varovanja interesov države.
Po ugotovitvi vlade Janeza Janše, da pomemben del arhivov SDV še vedno ni predan arhivu, je Sova to izvedla do leta 2008, a so gradiva spet ostala v njenih prostorih. Tudi za po letu 2007 predano gradivo je tedanji direktor Sove Andrej Rupnik, po uredbi, ki jo je podpisal Janša, določil tajnost zaradi varovanja interesov države.
Predstavniki vlade in koalicijski poslanci so včeraj trdili, da je prejšnja vlada s tem sama ugotovila, da bi škodilo državi, če bi bilo vse dostopno, in da se danes, ko so v opoziciji, torej sprenevedajo. Ravnanje, ko so z zakonom določili, da so gradiva javna, hkrati pa onemogočili dostop do njih z oznakami zaupnosti, je bilo nezakonito. Iz SDS so ugovarjali, da je bil namen prejšnje vlade doseči, da bi bila gradiva iz Sove prenešena v arhiv, ne pa onemogočanje dostopa, nezakonita pa je zanje raba oznak zaupnosti sedanjega direktorja Sove, ko je dokumente od arhiva zahteval Omerza.
Zakaj ni bilo problema?
Razlika med v zakonu določeno »prosto dostopnostjo« in dejansko »tajnostjo« do lani ni povzročala težav. Do tedaj je ogled teh gradiv zahtevala le Mateja Režek, ki ji ga je v začetku leta 2009 direktor Sove Rupnik tudi dovolil. Zapletlo se je, ko sta avgusta lani nekatere iste dokumente želela pogledati Omerza in Fallerjeva. »Težave so se pojavile naenkrat, ko je prišel gospod Omerza, da bi napisal knjigo o terorizmu nekdanje Udbe,« je dejal Branko Grims in dodal, da se vmes ni zgodilo veliko, le razprava o ustavni obtožbi proti predsedniku republike. Vito Rožej (Zares) je povedal, da je bil vmes predvsem imenovan novi direktor Sove Sebastjan Selan, takoj po tem pa je prišla prošnja. Selan je odločil, da bi dostop do gradiv o dejavnosti SDV v tujini škodoval varnosti in interesom države, dokumente, ki so formalno last Arhiva Republike Slovenije, pa označil kot zaupne. Direktor arhiva Dragan Matić , ki je dolgo zagovarjal »prost dostop za raziskovalca«, pa je po posredovanju vlade postopek odločanja o Omerzovi zahtevi prekinil, dokler parlament ne bo popravil zakonodaje, za katero je večina sinoči po ostrih polemikah tudi glasovala.
