Občutljivi prag

Razlogi, zakaj je Mitja Gaspari kot kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije v parlamentu padel, so v grobem trije in se med seboj prepletajo.

Prvič, Gaspari sicer ni bil slab kandidat; ne domača ne tuja mnenja mu ne očitajo strokovne nekompetentnosti, celo po objavi spornih projekcij o krizi javnih financ ne. A Gaspari je pri tem zagrešil vsaj eno, za javnost in politiko morda usodno napako: namesto da bi v imenu institucije, ki jo vodi, vztrajal pri narejenih izračunih, se je umikal, češ da gre za interne raziskave, ki da se ne imenujejo projekcije, ampak indikatorji in testi itd. S tem je pri političnih nasprotnikih zbudil občutek, da mu gre bolj za lasten položaj in ne za usodo Banke Slovenije kot neodvisne finančne institucije.

Drugič, premieru Janezu Janši ni mogoče zameriti, da si je tudi na tem položaju želel bolj »svojega« človeka; BS namreč še vedno odloča o pomembnih vprašanjih (podeljevanje licenc itd.). Navsezadnje je tudi levica pred časom pripeljala Gasparija na čelo BS in se s tem odrekla dotedanjemu Francetu Arharju, »očetu tolarja«. Najbrž bi Janša shajal tudi z Gasparijem na čelu BS, a se je na neki točki – očitno so bile ravno omenjene projekcije prelomne – odločil, da poskusi drugače; zato je svoje vrste strnila tudi koalicija. A o tem, kdo bo novi guverner, vseeno ne odloča Janša; predlaga ga namreč predsednik države, torej Janez Drnovšek.

In s tem smo pri tretjem, morda odločilnem razlogu. Drnovšek je morda predolgo preizkušal Janševo potrpežljivost in s predlaganjem kandidatov za pomembne funkcije (ustavni sodnik, varuh človekovih pravic, guverner BS), ki niso bili usklajeni z vladajočo politično opcijo, prestopil ta občutljivi prag. Verjetno je tako Gaspari zgolj »kolateralna škoda« tega dvoboja. In zanimivo bo, s katerim predlogom bo Drnovšek odgovoril na neizvolitev Gasparija; a kogarkoli bo imenoval, verjemite, da bo vroče. Ker tudi Drnovšek težko prenaša politične poraze.

Takšni spopadi na oblasti so resda spektakularni in vsebinsko prelomni; odločajo o tem, kdo in kako bo vodil in upravljal državo. A vrnimo se k Banki Slovenije: nov dogovor je nujen, politična in strokovna neodvisnost BS namreč ne bi smela nikoli biti vprašanje, ne glede na vrsto spopada zanjo in v zvezi z njo.