Razlogi, zakaj je Mitja Gaspari kot kandidat za novega guvernerja Banke     Slovenije v parlamentu padel, so v grobem trije in se med seboj prepletajo.
Prvič, Gaspari sicer ni bil slab kandidat; ne domača ne tuja mnenja mu ne     očitajo strokovne nekompetentnosti, celo po objavi spornih projekcij o     krizi javnih financ ne. A Gaspari je pri tem zagrešil vsaj eno, za javnost     in politiko morda usodno napako: namesto da bi v imenu institucije, ki jo     vodi, vztrajal pri narejenih izračunih, se je umikal, češ da gre za     interne raziskave, ki da se ne imenujejo projekcije, ampak indikatorji in     testi itd. S tem je pri političnih nasprotnikih zbudil občutek, da mu gre     bolj za lasten položaj in ne za usodo Banke Slovenije kot neodvisne     finančne institucije.
Drugič, premieru Janezu Janši ni mogoče     zameriti, da si je tudi na tem položaju želel bolj »svojega« človeka; BS     namreč še vedno odloča o pomembnih vprašanjih (podeljevanje licenc itd.).     Navsezadnje je tudi levica pred časom pripeljala Gasparija na čelo BS in     se s tem odrekla dotedanjemu Francetu Arharju, »očetu tolarja«. Najbrž bi     Janša shajal tudi z Gasparijem na čelu BS, a se je na neki točki – očitno     so bile ravno omenjene projekcije prelomne – odločil, da poskusi drugače;     zato je svoje vrste strnila tudi koalicija. A o tem, kdo bo novi guverner,     vseeno ne odloča Janša; predlaga ga namreč predsednik države, torej Janez     Drnovšek.
In s tem smo pri tretjem, morda odločilnem razlogu.     Drnovšek je morda predolgo preizkušal Janševo potrpežljivost in s     predlaganjem kandidatov za pomembne funkcije (ustavni sodnik, varuh     človekovih pravic, guverner BS), ki niso bili usklajeni z vladajočo     politično opcijo, prestopil ta občutljivi prag. Verjetno je tako Gaspari     zgolj »kolateralna škoda« tega dvoboja. In zanimivo bo, s katerim     predlogom bo Drnovšek odgovoril na neizvolitev Gasparija; a kogarkoli bo     imenoval, verjemite, da bo vroče. Ker tudi Drnovšek težko prenaša     politične poraze.
Takšni spopadi na oblasti so resda     spektakularni in vsebinsko prelomni; odločajo o tem, kdo in kako bo vodil     in upravljal državo. A vrnimo se k Banki Slovenije: nov dogovor je nujen,     politična in strokovna neodvisnost BS namreč ne bi smela nikoli biti     vprašanje, ne glede na vrsto spopada zanjo in v zvezi z njo.    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
					 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								