Občutno znižanje zdravstvenih pravic?

Sindikati so na nogah zaradi osnutka drugega zakona zdravstvene reforme, to je zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki so ga v minulih dneh dobili na vpogled koalicijski politiki. V njem je namreč predvideno bistveno znižanje bolniških nadomestil.

Objavljeno
16. september 2009 20.55
Stanje bolnice se izboljšuje in naj ne bi bila več v komi
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana - Sindikati so na nogah zaradi osnutka drugega zakona zdravstvene reforme, to je zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki so ga v minulih dneh dobili na vpogled koalicijski politiki. V njem je namreč predvideno bistveno znižanje bolniških nadomestil in nekaterih drugih zdravstvenih pravic, čemur sindikati nasprotujejo, delodajalci pa jih, kot kažejo prvi odzivi, podpirajo. Oboji so skupaj z vlado v času ministra Andreja Bručana po težkih pogajanjih zakonske rešitve za to področje že uskladili; tokratni predlogi ministra Boruta Miklavčiča jih ponovno vračajo na začetek. Vodstvo sindikatov bo zato danes zjutraj protestno zborovalo pred stavbo ministrstva za zdravje.

Če bo osnutek zakona sprejet, bodo bolniška nadomestila za čas nad 30 dni bolniške zdrsnila v primeru bolezni s sedanjih 90 na 75 odstotkov povprečne zavarovančeve plače v lanskem letu, pri zadržanosti zaradi poškodbe zunaj dela s sedanjih 80 na 65 odstotkov, enako pri odsotnosti zaradi nege družinskega člana. V času bivanja v bolnišnici ali v zdravilišču bo bolniško nadomestilo namesto sedanjih 80 le 60 odstotkov plače. Nobeno nadomestilo pa ne bo smelo biti višje od 1,5 povprečne plače v Sloveniji. Bolniško nadomestilo bo omejeno na največ eno leto, skupaj s prekinitvami pa največ 18 mesecev. Delodajalci so že povedali, da želijo doseči usklajene, torej tako znižane odstotke izplačil, tudi za čas do 30 dni, ki gre neposredno v njihovo breme.

Osnutek zakona prinaša tudi nekaj pomembnih rezov pri bolezni otroka. Tako prvi dan otrokove bolezni mati (ali oče) ne bo upravičena do bolniškega nadomestila, ampak se bo to lahko izplačevalo šele od drugega dne dalje. Za majhnega otroka (do sedem let) ali težje duševno ali telesno prizadetega otroka bo lahko trajala bolniška odsotnost zaradi nege največ tri mesece (zdaj šest mesecev), za otroka, starejšega od sedem let, pa bo lahko trajal bolniški stalež nepretrgoma namesto sedanjih sedem samo pet dni, v enem letu pa v seštevku največ 15 delovnih dni. O daljših odsotnostih (največ do 30 dni) bo odločal izvedenski organ.

Potrdilo o sodelovanju bolnika

Po novem iz obveznega zavarovanja ne bomo imeli več pravice do tako imenovanih hotelskih storitev v negovalnih oddelkih bolnišnic in ob podaljšanem bolnišničnem zdravljenju. Po vzoru domov upokojencev bo treba prehrano in nastanitev v teh oddelkih plačati. Neposredno bo treba plačati, denimo, tudi ortodontsko zdravljenje; obvezno zavarovanje bo povrnilo denar šele po predložitvi potrdila, da pacient dobro sodeluje pri zdravljenju.

V primeru poškodbe pri planinarjenju, športnem plezanju, alpinizmu, gorskem kolesarjenju, rolanju, smučanju in podobnih športih, pa tudi pri poškodbah na športnih tekmovanjih bo obvezno zavarovanje krilo le 40 odstotkov cene zdravljenja in rehabilitacije, predvideva osnutek zakona. Spreminjajo se tudi odstotki, ki jih krije obvezno zavarovanje pri nekaterih drugih storitvah, v večini v smer povečanega deleža zasebnih sredstev. Spreminja se tudi dostopnost do zdravil: najcenejših (do dva evra) obvezno zavarovanje ne bi krilo, ravno tako ne medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki stanejo manj kot deset evrov na mesec.

Delodajalci predlagajo, da bi obvezno zavarovanje krilo že bolniško nadomestilo od 20. dneva naprej (sedaj od 30. dne), kar bi dodatno znižalo pravice. Zakon je te vrste, da ga mora obravnavati (in sprejeti) ekonomsko-socialni svet, torej socialni partnerji: delodajalci, sindikati in vlada.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela