Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je v petek vladajoča koalicija v sestavi SDS, NSi, SLS in DeSUS na zadnjem rednem vrhu potegnila črto pod štiriletno delovanje, je napočil čas za analize. Politologa in profesorja na fakulteti za družbene vede Jerneja Pikala in Milana Balažica (žal nam drugih analitikov, denimo Matevža Tomšiča ali Mateja Makaroviča, ni uspelo priklicati) smo povprašali, kako ocenjujeta mandat vladajoče koalicije, o katerem je premier Janez Janša poudaril dvoje: da je bila to prva koalicija, ki je vzdržala ves mandat brez sprememb, in da je izpolnila okoli 80 odstotkov vseh zavez, ki si jih je zadala na začetku mandata.
Politologa Jerneja Pikala ne gane toliko, da je koalicija vzdržala vsa štiri leta. Kot državljana ga bolj zanima, ali so bile v vsem tem obdobju kakšne spremembe in ali je imela od tega koristi večina prebivalstva. »Osebno sem pričakoval več sprememb, od katerih bi imeli vsi več koristi. Določeni segmenti družbe so zagotovo pridobili, se pa postavlja vprašanje, ali je pridobila prav vsa politična skupnost,« razmišlja Pikalo. Enostavnega odgovora na vprašanje, ali je koalicija izpolnila pričakovanja volivcev, ni mogoče dati, meni Pikalo, ker je vse odvisno od izhodiščnih točk ocenjevanja, ni pa mogoče spregledati raziskav o podpori vladi v obdobju 2004-2008. »Nepodpora vladi je že precej časa višja od podpore vladi. To je znamenje, da volivci niso dobili tega, kar so od vlade pričakovali,« meni Pikalo.
Milan Balažic se strinja, da je vlada Janeza Janše dosegla v slovenski novejši zgodovini fantastičen rezultat že s tem, da je zdržala v enaki sestavi vsa štiri leta. »To kaže, da je v koaliciji imela ena stranka ves čas vlado v svojih rokah, druge 'satelitske' stranke pa ohranjala ob sebi zaradi kvoruma, kajti niso imele pomembnejše vloge pri vodenju vlade,« meni Balažic. Profesor politologije ugotavlja, da je Janševa vlada začela mandat z napovedmi o radikalni liberalni reformi, končuje pa ga z razvodenelimi spremembami in predvolilnimi bonbončki. Napovedi, da bo prekinil z zapuščino LDS (korporativizem, obvladovanje gospodarstva in medijev), se niso uresničile. »Po prvem letu se je vse skupaj zalomilo, prelomna točka se je zgodila na prvih večjih sindikalnih demonstracijah jeseni 2005,« ugotavlja Balažic. V tem mandatu se je končala tretja faza privatizacije, ko so se zametki koncentracije in tajkunizacije gospodarstva le še pospešili. Ni mogoče zanikati, da se je Slovenija razvijala, dodaja, gospodarska rast je visoka, a ima nezdrave temelje, ker je premalo vlaganj v znanje in tehnologijo. Čez čas, verjetno po volitvah, se bo pokazalo, da slovensko gospodarstvo verjetno ni več v najboljši kondiciji. Vse skupaj zaznamuje tudi visoka inflacija. »Ta mandat je mandat izgubljenih priložnosti, ker so bile reforme ustavljene in umaknjene z dnevnega reda,« meni Balažic.
Iz torkove izdaje Dela
