Tiskane izdaje
Novo mesto – V novomeški občini so z zadovoljstvom sprejeli odločitev vlade, ki namerava za ureditev največjega nelegalnega romskega naselja v državi do leta 2020 prispevati veliko finančnih sredstev. V Regijski civilni iniciativi (RCI) za reševanje romske problematike se s takim načinom urejanja Žabjaka ne strinjajo.
Z državnim denarjem in občino kot nosilko projekta prostorske in komunalne ureditve romskega naselja Žabjak - Brezje je predvidena izdelava prostorskega načrta, s katerim bo na območju zdaj komunalno neurejenega naselja zraslo povsem novo in človeka vredno bivalno okolje. Urediti nameravajo javni vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo in javne površine ter 140 primernih stanovanj in pet lokacij za objekte družbene infrastrukture.
»Menim, da z umestitvijo tega projekta v načrt razvojnih programov uresničujemo naše obljube, da bomo romski skupnosti pomagali vzpostaviti boljše življenjske pogoje,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Naselje bo okoljsko primerno z nizkimi stopnjami porabe okoljskih virov in nizkimi stopnjami emisij v okolje. V načrtovanje naselja bodo vključeni tako prebivalci naselja kot tudi okoliško prebivalstvo.
Vplivni malteški viteški red
Ureditev bo zagotavljala komunalne pogoje tudi za krepitev zaposlitvenih možnosti Romov, je prepričana vlada. K tej vladni odločitvi je najbrž pripomogel tudi obisk visokega predstavnika malteškega viteškega reda, odgovornega za Rome, dr. Franza Salm-Reifferscheidta aprila lani, ki si je s sodelavci ogledal Žabjak in bil nad razmerami v naselju zgrožen. Takrat je obljubil, da bo malteški viteški red v sodelovanju z občino in Cerkvijo zgradil večnamenski objekt za Rome, v katerem bodo sanitarije, manjša ambulanta, otroški vrtec in igrišče.
Nekateri Romi so včeraj za Delo izrazili pomisleke, saj se bo prihodnje leto vlada zamenjala, projekt pa bi lahko ostal v predalih. Novomeški župan Gregor Macedoni je povedal, da je država soodgovorna za nelegalne gradnje, ki so pretežno na njenih zemljiščih, in podprl njeno odločitev, da je končno pokazala pripravljenost za usklajeno reševanje problemov naselja Žabjak-Brezje.
Po njegovem mnenju je nerealno pričakovati preselitev Romov drugam, prostorsko urejanje naselja pa da »ne pomeni njegove legalizacije v sedanji obliki, ampak ureditev naselja na lokaciji sedanjega v omejenem obsegu, kar bo preprečilo njegovo nadaljnje širjenje«. Poudaril je, da bodo v okoliških naseljih uredili javno razsvetljavo in pločnike.
V Bučni vasi bo bučno
Predsednik sveta krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek je izrazil presenečenje, da se država in občina na pozive po nevzdržnih bivanjskih razmerah krajanov nikoli nista odzvali, saj Romi terorizirajo večinsko prebivalstvo, zdaj pa so našli denar za ljudi, ki ne plačujejo nobenih dajatev in živijo le na račun socialnih transferjev. »Marsikaj bi lahko naredili s svojim denarjem. To, kar je storila vlada, je sramotno in ponižujoče za naše krajane,« je dejal Redek in opozoril, da bodo zadnjo besedo imeli krajani pri javni razgrnitvi spremembe občinskega prostorskega načrta.
Po prepričanju predsednika RCI Silva Mesojedca slovenska politika vidi edino rešitev v getoizaciji Romov, čemur odločno nasprotujejo. Leta 1984 je bilo od dvesto Romov v Žabjaku vsaj nekaj zaposlenih, zdaj od 700 prebivalcev ni zaposlen skoraj nihče. »Pričakujemo enako pomoč tudi za socialno ogroženo večinsko prebivalstvo, ki so zaposleni, a s svojo plačo ne morejo preživeti družin,« je opozoril Mesojedec in napovedal nove proteste, podobne septembrskemu, ko so protestniki ovirali promet v dveh novomeških krožiščih.
