Trst – Dve spodbudni novici sta se konec tedna znašli na mizah vodstev organizacij Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Prvič, odbor Riccarda Illyja je odobril dokončno izoblikovan deželni zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini pa je zagotovil, da bo v njem dokončno izglasovan po poletnih počitnicah. In drugič, podtajnika v rimski vladi Miloš Budin in Ettore Rosato sta na goriški prefekturi obvestila predsednike obeh krovnih organizacij, da bo nova vlada v najkrajšem času posredovala predsedniku države v podpis pred dobrimi petimi leti v parlamentu izglasovan vsedržavni zaščitni zakon in ga takoj zatem tudi začela uresničevati.
Seveda se mnogi sprašujejo, zakaj je ob vsedržavnem potreben še deželni zaščitni zakon. Splošna ocena v deželi je, da je vsedržavni zakon zelo pomanjkljiv. Zakon pač vsebuje tisto, kar je bilo v tedanji konstelaciji političnih sil mogoče doseči, ne glede na potrebe manjšine. Zato je Illyjeva deželna koalicija sledeč predvolilnim obljubam začela pripravljati nov zakon. Odbornik za kulturo in vprašanja manjšine Roberto Antonaz je ob potrditvi političnih in moralnih obveznosti dežele do slovenske manjšine izdelal ustrezno besedilo, ki ga bodo po potrditvi v odboru dobili v pretres še deželni svetovalci.
Pomembno je, da se je odbornik ob upoštevanju dozdajšnjih spoznanj o potrebah manjšine pri sestavljanju besedila posvetoval tudi s predstavniki slovenskih organizacij. Zakonsko besedilo, ki ga je odobril odbor, zagotavlja državljanom slovenskega rodu komuniciranje z vsemi deželnimi organi v materinščini in jih hkrati obvezuje, da na vse vloge odgovarjajo v jeziku manjšine ali vsaj s prevodi italijanskih besedil v slovenščino. V zvezi z jezikom poudarja tudi vračanje priimkov in imen ter imena krajev, ki so bila poitalijančena, v izvirno slovensko obliko. Hkrati predvideva določene olajšave za izvolitve slovenskih predstavnikov v javne uprave od deželnega sveta do občin kakor tudi dodatna sredstva za uresničevanje novih nalog v zvezi z manjšino. "Zakon je primeren za danes in še bolj za jutri, saj se med mladimi kljub nekaterim odporom uveljavlja kultura sožitja," je prepričan avtor besedila Roberto Antonaz..
Več si preberite v današnjem Delu