Tiskane izdaje
Kot je minuli teden napovedal deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo uradna slovesnost ob obletnici tokrat potekala v dveh jezikih, nemškem in slovenskem, na njej pa bo sodelovalo predvsem veliko mladih. Slogan bo »Ustvarjati prihodnost, razumeti preteklost«. Po besedah Kaiserja želijo izpostaviti to, kar je skupno, in so proti »lažnemu junaštvu«.
Na oder bosta tako med drugim stopila predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in Koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, ki sta si v okviru t.i. konsenzne skupine leta prizadevala za dogovor glede dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem. Med nastopajočimi bodo tudi maturantka slovenske gimnazije v Celovcu ter pevci, ki pojejo v slovenščini in nemščini.
Na avstrijskem Koroškem so marca letos po vrsti odmevnih korupcijskih afer predčasno volili deželni zbor. Volitve so povsem spremenile politično podobo dežele, saj so na njih slavili socialdemokrati, svobodnjaki pa so zabeležili velik padec podpore.
Socialdemokrati, Zeleni in ljudska stranka so nato oblikovali vlado pod vodstvom Kaiserja, od katere si Slovenija obeta večje razumevanje za položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ta pričakovanja so se izkazala za upravičena že takoj po potrditvi vlade, saj je Kaiser je kot prvi povojni deželni glavar v celovškem deželnem zboru spregovoril v slovenščini.
Koroški plebiscit je v skladu z odločitvami pariške mirovne konference ob mednarodnem nadzoru potekal 10. oktobra 1920. Pred tem so celovško kotlino razdelili na cono A in cono B ter plebiscit najprej pripravili v coni A s središčem v Velikovcu. Tam se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, le 40,96 odstotka pa za kraljevino SHS.
S tem, ko so se volivci v coni A odločili za življenje v Avstriji, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina.
