Tiskane izdaje
Koroški plebiscit je potekal 10. oktobra 1920 in danes so ob obletnici dogodka, ki je tragično zaznamoval usodo slovenske manjšine na Koroškem, pripravili osrednjo proslavo v Celovcu. Ta je bila letos povsem drugačna kot pretekla leta, je za Delo povedal podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip.
»Proslava je bila tokrat povsem brez vojaškega naboja. Če v preteklosti skoraj nisi mogel iti na proslavo, je bilo tokrat povsem drugačen pristop. Deželni glavar je spregovoril v slovenščin,« je povedal Olip. Prihodnost dežele je sedaj prepoznana kot dvojezična, Koroška po Olipovih besedah »prehaja v neko normalnost«.
Slogan letošnje proslave v Celovcu je bil »Ustvarjati prihodnost, razumeti preteklost«, potekala pa je v obeh jezikih, nemščini in slovenščini. Po besedah deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja želijo izpostaviti to, kar je skupno, in so proti »lažnemu junaštvu«. Med nastopajočimi so bili tudi maturantka slovenske gimnazije v Celovcu ter pevci, ki pojejo v slovenščini in nemščini.
Izboljšanje odnosa politike do Slovencev na Koroškem je prišlo s padcem oblasti do Slovencev sovražne svobodnjaške stranke spomladi letos. Po vrsti odmevnih korupcijskih afer, v katere so bili vpleteni predvsem svobodnjaki in člani ljudske stranke, so na Koroškem marca predčasno volili nov deželni zbor. Volitve so povsem spremenile politično podobo dežele, saj so na njih slavili socialdemokrati, svobodnjaki pa so zabeležili velik padec podpore.
Socialdemokrati, Zeleni in ljudska stranka so nato oblikovali vlado pod vodstvom Kaiserja, ki je pokazal veliko večje razumevanje za položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, kot prvi povojni deželni glavar je v celovškem deželnem zboru spregovoril v slovenščini.
Koroški plebiscit je v skladu z odločitvami pariške mirovne konference ob mednarodnem nadzoru potekal 10. oktobra 1920. Pred tem so celovško kotlino razdelili na cono A in cono B ter plebiscit najprej pripravili v coni A s središčem v Velikovcu. Tam se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, le 40,96 odstotka pa za kraljevino SHS.
S tem, ko so se volivci v coni A odločili za življenje v Avstriji, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina. V skoraj sto letih se je število pripadnikov manjšine, tudi zaradi agresivne asimilacijske politike, na avstrijskem Koroškem drastično zmanjšalo.
