Obletnica prve slovenske diplomatske zmage

Ljubljana - Na zunanjem ministrstvu so odkrili spominsko ploščo ob 15. obletnici sprejetja Brionske deklaracije. Slovesnosti so se udeležili vsi, ki so se leta 1991 v imenu Slovenije pogajali na Brionih, razen predsednika Janeza Drnovška. Takratni in sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik predsedstva v času osamosvajanja Milan Kučan, predsednik skupščine France Bučar in tedanji premier Lojze Peterle so opozorili na velik pomen Brionske deklaracije kot prvega uspeha slovenske diplomacije.

Zunanji minister Rupel je poudaril, da je bila Brionska deklaracija prva velika zmaga slovenske diplomacije. Njen pomen je v tem, da smo dosegli ugoden razplet dogodkov po koncu vojne za Slovenije, je izpostavil Rupel. Kot je poudaril, je Slovenija v celoti izpolnila določbe deklaracije, dosegla mednarodno priznanje in se dokazala kot zanesljiva partnerka v mednarodnih odnosih.

Nekdanji predsednik Kučan je poudaril, da so bila pogajanja, ki so pripeljala do podpisa Brionske deklaracije, prvi resen preizkus za slovensko diplomacijo, "morebiti najresnejši doslej". Po njegovih besedah sta Brionska deklaracija in celotno obdobje pred tem zadosten razlog, da bi bila lahko slovenska diplomacija "bolj samozavestna, veliko bolj ponosna in tudi veliko bolj pogumna".

Takratni predsednik slovenske skupščine Bučar pa je izpostavil, da Slovenija z Brionsko deklaracijo formalno še ni postala mednarodno priznana država, se je pa z njenim sprejetjem uvrstila med evropske države. Slovenija je s tem sprejela načela evropskega povezovanja in s tem de facto postala del Evrope, je dodal.

Tedanji predsednik vlade, danes pa poslanec Evropskega parlamenta, Lojze Peterle je dejal, da je morala Slovenija do polne samostojnosti doseči tri zmage: vojaško, politično in diplomatsko. "Dokazali smo, da razmišljamo o moči na evropski način in vojaške sile smo pokazali toliko, kolikor je bilo potrebno, drugo pa smo dosegli s političnimi in diplomatskimi sredstvi," je poudaril Peterle in kot zelo pomembno izpostavil dejstvo, da je Evropska skupnost na Brionih Slovenijo jemala kot enakopravnega partnerja.

Takratni obrambni minister in sedanji premier Janez Janša, ki je odkril spominsko ploščo, je poudaril, da je Slovenija na brionskih pogajanjih postala subjekt mednarodnih odnosov. Če se Slovenija ne bi osamosvojila in če ne bi bila sposobna te odločitve obraniti, tudi pogajanj na Brionih ne bi bilo, je dejal Janša. V deklaraciji so bili stavki, ki jih na prvi pogled nihče ni razumel, in prav na podlagi teh stavkov se je v dneh, ki so sledili podpisu, dalo za Slovenijo doseči določene prednosti, ki so dodatno pripomogle k odločitvi predsedstva SFRJ za umik jugoslovanske armade iz Slovenije, je dodal.

Do podpisa Brionske deklaracije 7. julija 1991 je prišlo po diplomatskih prizadevanjih, ki so potekala ves čas spopadov v Sloveniji. Podpisali so jo predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka Evropske skupnosti. Z deklaracijo so bili za tri mesece zamrznjeni slovenski osamosvojitveni ukrepi, JLA pa se je odpovedala nadaljnjim posegom. Ker do 8. oktobra ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je SFRJ razpadla.