Obljubljajo zasebne postelje, ki jih še ni

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozarja, da domovi, katere ponuja prva osebna zavarovalnica, (še) nimajo dovoljenja za institucionalno oskrbo, zavarovanje pa ne obsega zdravstvene nege in druge oskrbe.

Objavljeno
11. oktober 2009 00.11
Helena Kocmur
Helena Kocmur
Prva osebna zavarovalnica Alenke Žnidaršič Kranjc je te dni v številne nabiralnike po Sloveniji razposlala novo ponudbo: s sklenitvijo zavarovanja Prva oskrba si lahko starejši občani v nujnih primerih zagotovijo institucionalno varstvo v domu za določeno obdobje. Ponudba zajema javne domove predvsem na območju Ljubljane, v katerih ima koncesijo za upravljanje podjetje Deos z Bojanom Kranjcem na čelu. Vendar, opozarjajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ti domovi (še) nimajo dovoljenja za institucionalno oskrbo, novo zavarovanje pa zagotavlja zgolj takojšnji sprejem in ne obsega zdravstvene nege in druge oskrbe - to mora oskrbovanec, v nasprotju z javnimi domovi, v celoti plačati iz svojega žepa.

 

Prva zavarovalnica skupaj z Deosom obljublja postelje za takojšnji sprejem v domovih Trnovo, Medvode, Cerknica, Gornji Grad ter v nekaterih, ki jih šele nameravajo zgraditi - Črnuče, Notranje Gorice in Žiri. V ponudbi, ki jo je razposlala celo v domove za starejše občane, zagotavlja, da je z Deosom sklenila pogodbo za zagotovitev zadostnega števila postelj v samoplačniškem delu domov za starejše - čeprav zdaj tega v omenjenih domovih sploh ni. Nobeden od naštetih domov namreč nima dovoljenja za delo za izvajanje institucionalnega varstva, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Takšno zavarovanje bi bilo primerno za domove, ki delujejo povsem samoplačniško, ne pa za tiste v javni mreži.

 

Kakor razlaga Damir Verdev, izvršni direktor Prve zavarovalnice, nameravajo manjši del zasebnih postelj šele zagotoviti, in sicer v že obstoječih domovih Deosa v Trnovem, Gornjem Gradu, Medvodah in Cerknici, v domovih, ki jih bodo šele zgradili (Žiri, Notranje Gorice, Črnuče), pa bo samoplačniških menda kar 30 do 40 odstotkov postelj. Tako bi Deos v prihodnjih nekaj letih preprosto privatiziral del javnih domov, za katere ima koncesijo.

 

»Ta možnost obstaja že zdaj, saj imamo v domu Trnovo in Gornji Grad, denimo, lahko nekaj postelj več, kot jih zahteva koncesijska pogodba,« razlaga direktor podjetja Deos Bojan Kranjc, ki priznava, da Deos za izvajanje zasebne dejavnosti v domovih še nima dovoljenja ministrstva - vlogo zanj je oddal konec tega tedna. O tem, da bodo od ministrstva v treh letih, ko bodo prvi zavarovanci upravičeni do storitve, dobili dovoljenje, Kranjc ne dvomi, če bi se kje zalomilo, »pa bo zadeve reševala zavarovalnica«.

 

Zavarovanje je tako ali tako mogoče uveljaviti šele tri leta po sklenitvi pogodbe. Občan, ki bi z zavarovalnico sklenil zavarovalno polico, bi si šele z večletnim plačevanjem premije (ta znaša od 7,36 do 25,02 evra, odvisno od njegove starosti) zagotovil vstop v enega od ponujenih domov v 30 dneh, če bi bilo to nujno zaradi trajnih zdravstvenih sprememb. Opozoriti je še treba, da je ta nujna namestitev zgolj začasna, saj bi zavarovancu po pol leta našli trajno bivališče v enem od domov s prostimi zmogljivostmi.


Več v tiskani izdaji Nedela