Obljubljenih 6.000 štipendij

Republiška štipendija se bo preimenovala v državno, vstopni cenzus zanjo pa se bo v štiričlanski družini povečal s 1.236 evrov bruto na 1.252 evrov neto mesečnih prejemkov.

Objavljeno
01. marec 2007 07.00
Ljubljana – Republiška štipendija se bo preimenovala v državno; vstopni cenzus zanjo se bo v štiričlanski družini povečal s 1.236 evrov bruto na 1.252 evrov neto mesečnih prejemkov. Dijak ali študent ne bo več mogel pridobiti Zoisove štipendije za nadarjene, če bodo prihodki njegove štiričlanske družine neto presegali 3.131 evrov. Država bo podjetjem in občinam sofinancirala polovico kadrovske štipendije v znesku do največ 30 odstotkov minimalne plače. To so najpomembnejše novosti iz predloga zakona o štipendiranju, o katerem bo govor tudi na jutrišnji seji ekonomsko-socialnega sveta.

Zakon je prelomen vsaj z dveh vidikov. Je prvi, pod katerega se bo podpisala nova ministrica za delo Marjetka Cotman. Prav tako gre za povsem nov zakon; prej sta namreč področje štipendij urejala zakon o zaposlovanju (ZZZPB) in pravilnik.

Po mnenju ministrstva bo na leto omogočil 6.000 več republiških oz. po novem državnih štipendij, predvsem za socialno šibkejše. Za primerjavo: v šolskem letu 2005/06 je bilo v Sloveniji 38.942 republiških štipendistov. Zakon tako zvišuje cenzus za pridobitev te štipendije s prejšnjih 130 odstotkov bruto zajamčene plače (309 evrov) na 60 odstotkov minimalne plače (313 evrov) na družinskega člana. Ob tem na ministrstvu predlagajo tudi 22-odstotno povečanje dodatka glede na dohodek v družini štipendista (med 20 in 51 evri). Temeljni cilj te spremembe je zmanjševanje potrebe po delu prek študentskega servisa, pri katerem je sicer država letos že za polovico zmanjšala znesek neobdavčenega prihodka.

Vse našteto bo zahtevalo precej več sredstev iz proračuna. Letos bomo tako za državne štipendije porabili dobrih sto milijonov evrov. Dve leti kasneje, ko bo novi zakon začel veljati (predvidoma bo to v šolskem letu 2008/09), bo ta znesek še za skoraj 16 milijonov evrov višji. Tudi sicer se bo državna štipendija zvišala za približno 11 odstotkov, za 21,7 odstotka pa bo višji dodatek za področje izobraževanja. To nameravajo na ministrstvu delno nadomestiti z opustitvijo dodatka na letnik izobraževanja in znižanjem dodatka na bivanje v študentskih domovih.

Skrivnostni sklad

Poleg tega da po novem o vlogah za državne in Zoisove štipendije ne bodo več odločali na zavodu za zaposlovanje, ampak na centru za socialno delo, zakon uvaja še dve pomembni novosti. Prva je uvedba cenzusa v višini 150 odstotkov minimalne plače na družinskega člana (782,75 evrov) za pridobitev Zoisove štipendije za nadarjene oziroma po novem za izjemne dosežke. Socialno šibkejši prejemniki te štipendije bodo upravičeni tudi na dodatek glede na dohodek družinskega člana, nov pa je tudi dodatek za področje izobraževanja, ki omogoča zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga dela. Prevedeno: dobili ga bodo tisti štipendisti, ki bodo študirali na smereh, ki jih bo ministrica Cotmanova ocenila kot »deficitarne«. Na vprašanje, s kakšno metodologijo bodo ugotavljali »potrebe trga dela glede na sposobnost izobraževalnega sistema za ustvarjanje ustreznih kadrov«, so na ministrstvu odgovorili le, da »bodo to določili s podzakonskim aktom«.

Več v današnjem tiskanem Delu