Obnova nasipov v pravni jurisdikciji Slovenije

Ljubljana - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in predsednik slovenskega dela slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo Marko Starman sta na današnji seji odbora DZ za okolje in prostor zagotovila, da se pri obnovi nasipa Kot-Hotiza na levem bregu Mure v celoti izvaja pravna jurisdikcija Slovenije. Odbor se je sicer na seji seznanil z dosedanjimi dejavnostmi vlade glede sanacije visokovodnih nasipov na levem bregu Mure.

Z izvedbo dogovora s Hrvaško o skupni obnovi nasipa "v ničemer ni okrnjena naša pravna jurisdikcija na tem območju", je odgovoril Starman na vprašanje poslanca LDS in podpredsednika odbora Pavla Gantarja, katera država je izdala upravno dovoljenje za obnovo nasipov Kot-Hotiza in Petišovci-Benica. Kot je poudaril Gantar, gre pri izdaji dovoljenj za "akt oblasti" in ne verjame, da bi dela potekala brez njih, hkrati pa je po njegovi oceni od njih odvisno, kdo je v prihodnosti odgovoren za nasipe.

Starman je poudaril, da gre pri obnovi nasipa Kot-Hotiza za javno investicijo, katere investitor je država, zato zanjo zadošča odobritev projekta s strani strokovne revizije ob sodelovanju inštituta za vode. To odobritev je projekt tudi dobil, "z odobritvijo, ki predstavlja akt države," pa je bila po besedah Starmana "potrjena tudi v upravnem smislu primernost in ustreznost projekta". "Z vidika pristojnosti Republike Slovenije je ta projekt v celoti usklajen z našim pravnim redom in ustreza pravnim standardom," je poudaril in omenil, so po istem postopku že izvedli obnovo dela nasipa Petišovci-Benica.
Kot je poudaril, slovenska zakonodaja ne predvideva kasnejšega pridobivanje dovoljenj. Pojasnil je še, da je za kasnejša morebitna popravila nasipa Kot-Hotiza odgovoren slovenski koncesionar, podjetje VGP Mura, ne glede na kataster.

MZZ: Imamo probleme z verodostojnostjo Hrvaške

Zunanje ministrstvo je danes poudarilo, da Slovenija nikoli doslej ni dokončno ali uradno zavrnila možnosti arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, kljub temu pa se jim zdi "'nasvet' hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Maria Nobila, naj Slovenija sprejme sodno arbitražo kot rešitev vprašanja meje, neprimeren". Kot je poudarilo, "imamo glede državne meje in tudi nekaterih drugih nedokončanih zadev v Sloveniji problem z verodostojnostjo hrvaške strani".

Kot so v pojasnilu k izjavam Nobila zapisali na MZZ, se lahko odzivajo predvsem na predloge, ki prihajajo iz pooblaščenih ustanov in ustreznih uradnih ravni, "ne sprejemamo pa 'nasvetov', ki jih posamezni diplomati lansirajo preko medijev".

Nobilo je dejal, da Hrvaška za rešitev vprašanja meje s Slovenijo vztraja pri arbitraži, saj meni, da je to najbolj častna rešitev iz nastale situacije.

Na MZZ so ob tem izpostavili, da ima Slovenija glede državne meje in tudi nekaterih drugih nedokončanih zadev "problem z verodostojnostjo hrvaške strani". Kot so navedli, to na primer velja za sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga leta 2001 parafirala slovenski in hrvaški vladni pooblaščenec in potrdili obe vladi, nato pa ga je hrvaška stran enostransko razveljavila.

Na MZZ so poudarili, da je "še huje" s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju iz leta 2001, pri katerem Hrvaška ne upošteva ribolovnega dela, in s sporazumom o nasledstvu SFRJ prav tako iz leta 2001, pri katerem Hrvaška ne priznava dela, ki govori o reševanju deviznih vlog iz časa SFRJ. "Enako težavo imamo s sporazumom o jedrski elektrarni Krško, saj Hrvaška ni ustanovila sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov," še poudarjajo na MZZ.