Obnovitvena dela v Žički kartuziji so zastala

Slovenske Konjice – Celotno območje kartuzije je enkraten kulturnozgodovinski spomenik, vendar še ni zaščiten, kot bi si Konjičani želeli. Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) je predlog poslal ministrstvu za kulturo (MK) že pred tremi leti, na ministrstvu pa pojasnjujejo, da želja in okvirni predlog nista dovolj ter da potrebujejo strokovne podlage. Primož Škerl

Da si kartuzija zasluži status spomenika državnega pomena, so na Konjiškem prepričani predvsem zaradi njene pomembne zgodovinske vloge središča intelektualnega in kulturnega dogajanja. Občina Slovenske Konjice je pristojnim inštitucijam pred tremi leti posredovala pobudo za dodelitev statusa spomenika državnega pomena, območni ZVKD je dokumentacijo poslal kulturnemu ministrstvu, a odgovora še niso dočakali.

»Od kulturnega ministrstva do danes nismo uradno prejeli ničesar, dokumentacijo smo jim poslali že pred tremi leti. Ne vemo, kaj bi lahko bilo narobe z našimi strokovnimi podlagami,« je dejala Tanja Hohnec, vodja celjske območne enote ZVKD.

Ministrstvo za kulturo: Okvirni predlog ni dovolj

»Ni dovolj le želja ali okvirni predlog, potrebno je strokovno gradivo, ki v celoti določi varstvene režime. Pri nekdanji kartuziji Žiče gre za sklop večinoma porušenih in dolgo zanemarjenih objektov, ki bi jih morali zaščititi kot celoto in skupaj z nekdanjimi samostanskimi njivami, sadovnjaki, ribniki in cerkvijo v Špitaliču,« odgovarjajo na ministrstvu.

Obnovitvena dela so zaradi pomanjkanja sredstev in razpisov zastala. Doslej so obnovili velik del obzidja, ostrešje delavnic in kašče ter eno od gotskih stavb, kjer je postavljena razstava o raziskavah in obnovi kartuzije. »Obnova kliče po nadaljevanju, a finančne razmere v državi in občini nas za nedoločen čas oddaljujejo od tega. Ta hip je nemogoče govoriti, koliko denarja bo potrebnega za dokončanje projekta, saj bo vsak nadaljnji postopek zahteval predhodne arheološke raziskave, ki so drage in zamudne,« je opozoril konjiški župan Miran Gorinšek. »Obnovljeno je še spodnje baročno poslopje, v Otakarjevi peninski kleti že zorijo penine Zlatega griča, urejeni so še zeliščni vrtovi, lončarski atelje in Gastuž – najstarejša gostilna na Slovenskem.«

Na ministrstvu poudarjajo, da je Zgornji samostan v Žičah že od leta 1998 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, razlika v statusu do državnega pomena je zgolj prestižnega značaja – v vsakem primeru mora strokovna izhodišča pripraviti ZVKD, ki določi varstveni režim, država pa sicer redno financira konservatorsko-restavratorske posege.

Občina pripravlja podrobne strokovne podlage

»Smo v fazi priprav strokovnih podlag za območje kartuzije, poseben poudarek bo na programih in vsebinah, ki ohranjajo identiteto prostora. Direktive EU za razvoj kulturne dediščine nam nalagajo tudi vključevanje domačinov in njihove ponudbe v razvoj doline,« je še povedal Gorinšek. Med prioritete uvrščajo statično vprašljivo tamkajšnjo cerkev, gotsko poslopje, objekt nekdanjih delavnic in ureditev prvotnega vhoda v kartuzijo, strinjajo pa se s kulturnim ministrstvom, da bo potrebna takšna revitalizacija, da bo kompleks v celoti zaživel in bo zaščitenemu območju omogočala samostojno vzdrževanje in samooskrbo. Na MK pravijo, da bi željeni status kartuzija lahko dosegla v dveh mesecih po tem, ko bi lastnik in ZVKD predložila popolne strokovne podlage in jih javno razgrnila. »Spomenik mora biti ovrednoten ter imeti natanko določene meje in varstveni režim. Izbrati morajo upravljavca, a preden vlada razglasi status, morajo vsi lastniki znotraj območja imeti možnost povedati svoje mnenje,« so še pojasnili na MK. Če bi zaradi razglasitve nastali večji neposredni stroški (več kot 40.000 evrov), bi morala vsebovati še obrazložitev za pokritje.

Zgodovina

Kartuzija v Žičah je najstarejša v Srednji Evropi in je prvi takšen samostan, ki so ga postavili zunaj Francije in Italije. Sredi 12. stoletja jo je ustanovil štajerski mejni grof Otokar III. Traungauski in je med redkimi spomeniki, ki so v večjem delu ohranili podobo zgodnjega in spodnjega samostana ter prvobitne samostanske pokrajine. Nekaj časa je bila v samostanu tudi ena največjih knjižnic v Evropi.