Tiskane izdaje
Ljubljana – Malo manj kot 16 milijonov receptov so lani napisali slovenski zdravniki. Znano je, kakšne izvedbene stiske vplivajo na njihov delovni utrip. Zato jim je plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, delo poskušal olajšati z nekaterimi organizacijsko-logističnimi spremembami. Med njimi je tako imenovani obnovljivi recept.
Za zdravila, predpisana na recept, je bilo lani iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) plačanih 312,9 milijona evrov, medtem ko so celotni izdatki za zdravila s pozitivne in vmesne liste, ki vključujejo tudi sredstva OZZ, znašali 469,6 milijona evrov. Največ zdravil predpišejo zdravniki družinske medicine.
Zato je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) junija letos razširil uporabo obnovljivega recepta – tega so pred tem preizkusili pri kontraceptivih – na zdravila za sladkorno bolezen in srce.
Prihodnje leto bodo obnovljivi recept uvedli tudi pri drugih skupinah zdravil, razen pri nekaterih izjemah – predpisi takšnega pristopa za nekatera zdravila, predvsem za psihotropna zdravila in opioide, namreč ne dopuščajo. Novi način predpisovanja zdravil bo zmanjšal pogostnost obiskovanja izbranega zdravnika in čakanja v čakalnicah; bolnikom bo prihranil precej časa, zdravnikom olajšal delo.
Sčasoma pa se bo spremenila tudi vloga lekarniškega farmacevta, saj se po dolgih letih zdaj v praksi na poseben način uresničuje zamisel o izbrani lekarni. Obnovljivi recept mora namreč ostati v lekarni, v kateri bolnik prvič dobi predpisana zdravila, nato jih v isti lekarni na podlagi istega recepta lahko dobi še (največ) trikrat.
»Prepričani smo, da bo obnovljivi recept ob ustrezni programski podpori zdravnikom omogočil, da se bodo lahko bolj posvetili strokovnemu delu. Lekarniški farmacevti pa bodo hkrati prevzeli večjo odgovornost in postali še tesnejši sodelavci zdravnikov,« meni Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri ZZZS.
Pri Lekarniški zbornici Slovenije bodo danes predstavili priporočila, s katerimi hočejo olajšati težave bolnikov, ki se pojavljajo v praksi pri prehodu na izdajo zdravil na obnovljive recepte. Prve izkušnje v lekarnah namreč kažejo, da precej bolnikov bistva obnovljivega recepta še ne pozna dovolj dobro.
»Še posebno hočemo opozoriti na možne zaplete ob spremembi terapije pri zdravilih, ki jih ima bolnik na obnovljiv recept, saj projekt e-zdravje še ni vzpostavljen. Zato lekarne nimajo vpogleda v to, ali ima bolnik morda v kakšni lekarni že odprte izdaje zdravil na obnovljiv recept,« pojasnjuje Darja Potočnik Benčič, direktorica javnega zavoda Lekarne Ptuj in članica upravnega odbora lekarniške zbornice.
Po njeni oceni bi moral bolnik, ki mu zdravnik še v času veljavnosti obnovljivega recepta zamenja zdravilo, novo zdravilo dvigniti v isti lekarni. Le tako lahko lekarniškemu farmacevtu sporoči, da je zaradi spremenjene terapije treba že odprti obnovljivi recept predčasno zapreti. V nasprotnem primeru bi lahko nastali resni zapleti.
