Obrambo pred točo bi razširili na vso Slovenijo

Maribor – Letalski center Maribor, ki zdaj edini v Sloveniji izvaja obrambo pred točo, si prizadeva, da bi to dejavnost razširili na vso Slovenijo. Prepričani so, da bi bili stroški precej nižji od škode na kmetijskih površinah in drugem premoženju, ki bi jo s tem preprečili. Lani so namreč zavarovalnice za škode v kmetijstvu izplačale 60 milijonov evrov, vseslovenska obramba pred točo pa bi menda stala približno tri milijone evrov na leto.

Kakor je na včerajšnjem posvetu v Mariboru za Delo povedal predsednik letalskega centra Maribor Jernej Vaupotič, si želijo k projektu pritegniti tri partnerje: lokalne skupnosti, ministrstvo za kmetijstvo in podjetja, predvsem zavarovalnice. Tako naj bi zbrali od dva milijona evrov in pol do tri milijone evrov, kolikor naj bi stala vzpostavitev celovite obrambe pred točo z letali. Ocenjujejo, da bi potrebovali štiri letala; dve manjši enomotorni letali, kot je to, s katerim zdaj posipajo oblake, in dve novi, večji in zmogljivejši, s kakršnimi delujejo proti toči v tujini.

Obrambo pred točo s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom zdaj izvajajo v Avstriji, Grčiji, Franciji, Romuniji, na Hrvaškem pa tudi drugod po svetu, na primer v nekaterih zveznih državah ZDA in na Kitajskem. Kot je včeraj povedal Damir Počakal iz hrvaškega meteorološkega zavoda, na Hrvaškem že več let sistematično raziskujejo učinkovitost obrambe proti toči, ki jo izvajajo tako z letali kot raketami. Za ta namen so uredili 20 krat 30 kilometrov velik poligon, kjer merijo pogostost in jakost toče. Sicer je po njegovih besedah zaradi številnih okoljskih dejavnikov izjemno težko znanstveno dokazati učinkovitost obrambe proti toči, vendar njihovi podatki že kažejo statistično pomembne razlike med območji, kjer so uporabili obrambo pred točo, in tistimi, kjer obrambe ni bilo. »Je pa seveda skoraj nemogoče oceniti, ali gre za deset-, dvajset- ali tridesetodstotno zmanjšanje moči toče, težko je tudi zanesljivo reči, koliko večje bi bilo območje, ki bi ga prizadela toča, če obrambe ne bi bilo. To pa so podatki, ki so za ekonomske ocene sprejemljivosti obrambe zelo pomembne,« je še povedal Počakal.

Po Vaupotičevih besedah je bistveno, da bo odločitev sprejeta do jeseni, sicer obrambe do prihodnje sezone neviht s točo, ki se začne konec pomladi, ne bodo mogli vzpostaviti. Iz Zavarovalnice Maribor so sporočili, da so pripravljeni podpreti projekt, »ki bo dokazano zmanjšal škodo, ki jo povzroča toča«. Kot smo izvedeli neuradno, je problem tudi, da iz preteklih protitočnih dejavnosti, ki jih je sofinancirala tudi zavarovalnica, ni videti precejšnjega zmanjšanja škode. Tudi občine so za razširitev projekta zainteresirane, saj je škoda na kmetijskih površinah vedno večja, je povedal Franc Planinšek, podžupan občine Kidričevo. Izvedeli smo, da v nasprotju s kmetijskim ministrstvom širitvi projekta nasprotuje državna agencija za okolje (ARSO).

Iz sredine tiskane izdaje Dela.