Obratna smer

Na mestni občini so sedaj pripravili projekt, poimenovan Odpiranje Koroške ceste meščanom in obiskovalcem Maribora. No, morda bi bilo bolje, če slednjim vsaj še nekaj časa ne bi preveč glasno omenjali te ceste ... A kakorkoli, odpiranje za meščane kajpada posledično pomeni zapiranje za avtomobilski promet. Tako so na delu Koroške ceste že vzpostavili le enosmerni promet, z nedeljo pa bodo zaprli za motorna vozila (razen za običajne izjeme) odsek od Strossmayerjeve ulice do Glavnega trga. Tako bo potem ostalo vsaj tri tedne.

Brez dvoma se lahko strinjamo, da je s Koroško cesto treba nekaj nujno narediti in zmanjševanje avtomobilskega prometa je pohvale vredno. Atraktivna podoba starega mestnega jedra in kakovost bivanja v njem pač nimata skupnega imenovalca z 18.000 vozili, kolikor jih v povprečju dnevno naštejejo na tej cesti. Je pa na skorajšnjo zaporo kljub temu treba pogledati še iz drugih zornih kotov.

O obnovi tega območja je govor že dolga leta, občina pa že ima kompletno projektno dokumentacijo za ureditev Glavnega trga in Koroške ceste s prometno študijo vred. V teku je tudi že bil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, nakar se je vse skupaj ustavilo. Tako je nekoliko nenavadno, da po vseh teh aktivnostih zdaj uvajajo začasne ukrepe oziroma bi bilo najbrž bolj smiselno nadaljevati v smeri uresničitve že izdelanega projekta. Ta v končni fazi tudi predvideva zaprtje ceste, toda prej bi to območje na novo uredili.

Očitno pa so na občini sedaj ubrali nasprotno smer; cesto bodo najprej (začasno) zaprli, saj menijo, da ob trenutnem prometu revitalizacija ni možna. S tem se sicer lahko strinjamo, vendar zaprtje Koroške ceste samo po sebi najbrž še ne bo prineslo revitalizacije. Zanjo bo tja treba prepeljati tudi kakšne nove vsebine (družabne, kulturne, prodajne ...), če naj bi postala središče družabnega življenja in prva mestna promenada. In jo seveda tudi temeljito obnoviti.

Zdaj se namreč ob pogledu na to cesto – in še marsikatero drugo – zdi, kot da v mestni upravi čakajo kakšnega posebneža, kakršen je Indijec Gangadhara Tilak Katnam, čigar življenjsko poslanstvo je krpanje lukenj na cestah. Indijec, ki je v Hiderabadu popravil že več kot 1000 lukenj na cestiščih, je odločen, da bo zakrpal prav vse v domačem mestu. In če bo katera od delegacij mariborske občine v prihodnje zajadrala tudi v Indijo, bi zanimivega možakarja lahko povabili na toti konec, kjer mu dela zlepa ne bi zmanjkalo ...