Obredni zakol med svobodo vere in zaščito živali

Slovenska muslimanska skupnost trdi, da 25. člen zakona o zaščiti živali krši ustavne pravice muslimanov.

Objavljeno
21. marec 2018 17.35
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Ali Slovenija z zakonsko prepovedjo zakola živali brez omamljanja krši ustavno pravico do verske svobode slovenskih muslimanov ali pa z njo le zagotavlja višjo raven zaščite dobrobiti živali? To občutljivo vprašanje, ki v predvolilnem času dobiva tudi politični naboj, že dolgo obravnava ustavno sodišče.

Pobudo ustavnosodne presoje 25. člena zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje zakol živali brez predhodnega omamljanja tudi za potrebe verskih skupnosti, je 12. junija 2014 vložila Slovenska muslimanska skupnost (SMS), ena od dveh organizacij pripadnikov muslimanske verske manjšine v Sloveniji, potem ko amandma z njenim predlogom za razveljavitev 25. člena ni dobil dovolj velike podpore v parlamentu. Besedilo ustavne pobude je za SMS spisal doktor pravnih znanosti in izredni profesor na Univerzi na Primorskem Andraž Teršek. V njem trdi, da zakonska sprememba pomeni »neposreden in protiustaven poseg v ustavne svoboščine SMS in slovenskih muslimanov kot verske manjšine«, natančneje krši 7. člen ustave (enakopravnost in svoboda verskih skupnosti) in 41. (svoboda vesti).

Sprememba zakona po besedah Terška ni neposredna posledica prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni red, v njenem ospredju pa niso znanstvene utemeljitve, ampak »boj za interpretacijo oziroma boljši položaj pri doseganju univerzalnega konsenza o človekovih pravicah in pravicah živali«. V podkrepitev teze Teršek navaja znanstvene članke, med drugim znamenite strokovnjakinje za dobrobit farmskih živali Temple Grandin, ki pravi, da ni bistvene razlike med zakoli z omamljanjem ali brez, če so izvedeni pravilno in profesionalno.

Vlada je novelo zakona o zaščiti živali sprejela aprila 2013. Omenjeni člen prepoveduje obredni zakol brez omamljanja, izjemo dopušča le za perutnino, kunce in zajce za zasebno domačo porabo. Prepovedi oziroma zakonske omejitve obrednega zakola poznajo Poljska, Švedska, Danska, Finska, Luksemburg in Islandija, medtem ko je v velikih evropskih državah z močno muslimansko manjšino zakol brez omamljanja dovoljen.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Slovenska vlada je kot glavna vzroka za zakonsko spremembo navedla višjo raven zaščite živali pred mučenjem in tej naklonjeno večinsko javno mnenje, kot ne nepomemben argument pa tudi, da je v trinajstih letih veljavnosti stare določbe veterinarska uprava prejela le eno vlogo za odobritev obrednega zakola brez omamljanja.

V mnenju, ki ga je vlada objavila avgusta 2014, je stališča do pobudnice ustavne presoje zavrnila. Sprememba zakona po njenem mnenju ni v nasprotju z ustavo, saj muslimani v Sloveniji lahko kljub prepovedi obrednega zakola kupijo in uživajo halal meso in izdelke. Evropska zakonodaja državam članicam omogoča sprejetje strožjih nacionalnih pravil o zaščiti živali pri usmrtitvi, trdi vlada, SMS pa nima pravnega interesa za izvajanje obrednega zakola – tega lahko opravljajo le nosilci živilske dejavnosti –, zato ustavnemu sodišču predlaga, da pobudo zavrže.

Obramba »civilizacijskega dosežka« Janeza Novaka

»Prepoved doživljamo kot kršenje za nas najpomembnejše ustavne kategorije, ki državljanom zagotavlja versko svobodo. Ta svoboščina je tako pomembna, da bi razmislili tudi o selitvi iz države, ki bi prepovedovala prakticiranje osnovnih verskih dolžnosti,« vztraja generalni sekretar SMS Edin Kumalić. Obredni zakol sicer ni na isti stopnji kot, na primer, opravljanje molitev ali post, vendar je po njegovem mnenju še vedno zelo pomemben. »Njegovo prepoved razumemo kot stopnjevanje političnega pritiska na versko manjšino. Prepovedi obrednega zakola bodo verjetno sledile pobude za prepoved naglavnih rut, obrezovanja dečkov in tako dalje. Takšen razvoj dogodkov se spremlja skozi prizmo aktualnih političnih trendov, vendar mora biti jasno, da pri tem ne gre samo za muslimane. Na tej točki se brani civilizacijski dosežek, ki je omogočil, da si Janez Novak, državljan Republike Slovenije, lahko svobodno izbere versko pripadnost,« stališče SMS povzema Kumalić.

V organizaciji se zavzemajo za rešitev, ki je bila veljavna pred zakonsko spremembo, a s poudarkom, naj bo zakon napisan tako, da bo v praksi izvedljiv. »Če nam veterinarska uprava izda odločbo, s katero zavrne vlogo za obredni zakol živali brez tehtne argumentacije, kot se je že zgodilo, to ni sprejemljivo. Zakonska rešitev, zaradi katere bi se morali zaradi zakola krave obrniti na upravno sodišče, je neživljenjska,« meni Kumalić, ki poudarja, da koran vernikom prepoveduje mučenje živali zaradi pehanja za dobičkom oziroma jim nalaga skrb zanje.

Razkol v muslimanski skupnosti

Na slovenskem trgu mesne izdelke s certifikatom halal prodaja Perutnina Ptuj. Pivka perutninarstvo ga uporablja le za izdelke, namenjene na tuje trge, Celjske mesnine pa se letos niso več odločile za podaljšanje certifikata za goveje meso. Obema proizvajalcema perutninarskih izdelkov certifikat podeljuje in nadzor izvaja Mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji, živali pa so pred zakolom omamljene. »Za večino muslimanov na svetu omamljanje živali ni sprejemljivo. Glavni vzrok je prepoved uživanja mrtve živali,« dvom o verodostojnosti oznake halal izrazi Kumalić.

Prepoved obrednega zakola brez omamljanja je očitno še bolj oddaljila obe slovenski muslimanski organizaciji, večjo Islamsko skupnost v Sloveniji in manjšo SMS, ki je nastala leta 2006 z odcepitvijo dela vernikov iz prve. Kumalić pravi, da so tudi predstavniki Islamske skupnosti v Sloveniji javno nasprotovali prepovedi obrednega zakola, a ko smo jih povprašali po stališču do ustavne pobude, so zapisali, da z njo niso seznanjeni.

Zakonski člen, ki je v ustavnosodni presoji že četrto leto, je postal tudi talec predvolilnega nabiranja političnih točk. Stranka SLS je ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki je podprl zakonsko spremembo, pozvala k pisnim zagotovilom, da zakol živali v slovenskih klavnicah ne poteka po muslimanskih običajih. »To je na način, ki je za večino državljanov etično sporen in v nasprotju z večinskim verskim prepričanjem, najverjetneje celo nezakonit.«