Observatorij za pogled na rob vesolja

Nova Gorica – Slovenija prek raziskovalcev Laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici in Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan sodeluje pri načrtovanju novega observatorija za gamaastronomijo z imenom Polje teleskopov Čerenkova (CTA). Observatorij bo sestavljen iz dveh delov, od koder bo mogoče videti celo rob vesolja.

Slovenski raziskovalci so del projekta s tisoč raziskovalci iz 29 držav, ki so CTA postavili kot prioriteto za področje fizikalnih in inženirskih znanosti Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI). Visokoenergijski kozmični gamažarki so izjemno pomemben izvor informacij o najbolj energijskih procesih v vesolju, kjer pa je naše razumevanje naravnih zakonitosti še vedno zelo omejeno.

Visokoenergijski gamažarki

»To je proces razvoja astronomije, kjer se bodo nadgradile metode opazovanja, ki so nam bile zdaj znane. Vesolje bomo opazovali na področju visokoenergijskih gamažarkov,« je dejal rektor novogoriške univerze prof. dr. Danilo Zavrtanik in pojasnil: »Če pri navadnem opazovanju vesolja prihaja do nas svetloba, s CTA do nas prihajajo visokoenergijski gamažarki. Za to pač moramo zgraditi primeren observatorij. Prednost visokoenergijskih gamažarkov pa je to, da tako rekoč nemoteno potujejo po vesolju. To pa pomeni, da lahko vidite, če sploh lahko uporabim to besedo, zelo daleč. Videli bomo lahko, kaj se dogaja na samem robu vesolja. Tiste galaksije, ki so najbolj oddaljene, so najstarejše, nastale so tik po velikem poku in zato so najbolj zanimive. Druge galaksije so vidne s prostim očesom in so nastale bistveno pozneje.«

Podrobne in sistematske raziskave oddaljenega vesolja z observatorijem CTA bodo po napovedih precej prispevale k razumevanju mehanizmov nastanka gamažarkov in kozmičnih žarkov ekstremnih energij, črnih lukenj ter k iskanju temne snovi in do zdaj neznanih oblik materije. Gradnja observatorija se bo začela prihodnje leto in bo trajala pet let, prvi rezultati pa bodo leta 2017. »O rezultatih zdaj pravzaprav zelo težko govorimo. Zavedati se je treba, da je to tako na robu znanosti, da so rezultati težko predvidljivi. Imamo pa znanstveni program, ki mu bomo sledili. Lahko bomo priča nepričakovanim odkritjem,« dodaja Zavrtanik.

CTA je eden najdražjih astronomskih projektov, saj bo vrednost observatorija presegla 300 milijonov evrov. Vsak del observatorija bo obsegal polje – na južni polobli bo veliko tri kvadratne kilometre, na severni bo malo manjše – nekaj sto Čerenkovih teleskopov, kjer bo premer ogledal štiri, 12 in 24 metrov. Prvega bodo postavili v špansko La Palmo, drugega pa v puščavo Atacama v Čilu. Slovenska skupina, ki je s partnerji iz Italije že vpeta v razvoj polprevodniških detektorjev svetlobe za teleskope Čerenkova, bo z raziskavami in razvojem v svojih laboratorijih pri nas prispevala k razvoju in izdelavi detektorskih sklopov in k gradnji observatorija. Državo čaka še formalen postopek pristopa in članstva v organizaciji, ki bo odgovorna za gradnjo in delovanje observatorija.