»Kljub temu, da smo imel zagotovila poslancev, katerih beseda nekaj velja, je zmanjkal en glas,« je vidno prizadet za Delo izjavil direktor RTH Jani Žlak. Namesto devet je bilo od šestnajstih članov odbora prisotnih osem. »Tudi zasavskih poslancev iz SD in Desusa, ki so obljubili podporo, ni bilo na spregled,« je dodal.
Politika je tudi tokrat zahtevala »žrtve«: poleg zasavske energetike je zaradi političnega dogovora nekaterih strankarskih veljakov, da njihovi poslanci obstruirajo zakone, ki jih je v parlamentarno proceduro želela poslati vlada v odhajanju, brez podpore ostala tudi sanacija posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.
Kot smo neuradno izvedeli, so se v SD, Desusu in SDS strinjali z obstrukcijo, ker so ocenili, da bi imel sprejem »serije« zakonov večmilijonske finančne posledice, s katerimi se bo morala ukvarjati prihodnja vlada.
Ne glede na to, da so v zvezi z novelo zakona o RTH tako vodstvo podjetja kot poslanka SMC Vojka Šergan nekajkrat poudarili, da s podaljšanjem življenjske dobe RTH za pet let - na leto 2023 - ne bodo ogrozili dovoljenih 89 milijonov evrov državnih pomoči, kolikor je je Sloveniji odobril Bruselj, je novela padla v »paket«, ki ga je bilo treba obstruirati.
Do konca 2018 bo poraba v RTH znašala 86,5 milijona evrov, kar pomeni, da RTH za preživetje ostane lastnih 2,5 milijona evrov. Novela zakona v nobenem primeru, zagotavljajo v RTH, ne bi načela proračunskega denarja.
Ivan Hršak, poslanec Desusa iz Hrastnika, obžaluje takšen razplet in zagotavlja, da bo v primeru ponovne izvolitve pripomogel, da bo novela zakona o RTH na dnevnem redu ene prvih sej parlamenta v novem sklicu.
Odločitev o RTH mora v vsakem primeru pasti do konca leta 2018; brez podaljšanja se bodo vrata za poslednjim zasavskim rudarjem 31. decembra sicer zaprla za ved