Tiskane izdaje
Maribor – Kot posvetovalni organ župana bo predvidoma kmalu začela delovati nova urbanistična komisija, kakršno je Maribor nekoč že imel. Za delo v njej je zainteresiranih kar 40 strokovnjakov.
Župan Andrej Fištravec je pred kratkim k sodelovanju v komisijo javno pozval strokovnjake s področja urbanizma, arhitekture, prostorskega načrtovanja, krajinske arhitekture, prometa in urbane sociologije. Na Mestni občini Maribor (MOM) pravijo, da so dobili 40 prijav, po njihovem pregledu se bo župan s strokovnimi službami odločil o nadaljnjih korakih.
»Število članov še ni določeno, prav tako ne razporeditev glede na strokovna področja,« so dejali na MOM in dodali, da bodo naloge komisije predvsem obravnava strokovnih podlag občinskih prostorskih načrtov in prostorskih izvedbenih aktov, predvidoma bo »dajala pobude in predloge strokovnim službam in izvajalskim organizacijam«.
»Ustanovitev te komisije je logično zapolnjevanje vrzeli, ki je nastala z njeno ukinitvijo v županskem mandatu Borisa Soviča,« je dejal arhitekt Bogdan Reichenberg. Dejal je, da je takšna komisija v interdisciplinarni sestavi uspešno delovala skoraj 40 let, tako da je njeno ponovno formiranje »dejanje kontinuitete«, ki ga razume kot »nov poskus ustvarjanja poligona za strokovne razprave o posameznih mestnih problemih, ki naj bi nadomestile argumente političnega interesa«.
Reichenberg je potrdil, da se je prijavil za delo v komisiji, ki bi po njegovem kot posvetovalno telo župana morala imeti možnost pravočasnega vpliva na predvidene prostorske posege v mestu kot tudi na namere o kompleksnejšem urejanju prostora. »Komisija naj ne bo prevelika, številčnost bi zmanjšala njeno operativno moč. Predsednik te komisije bi lahko bil svetovalec župana za prostorske probleme,« meni Reichenberg.
Ustanovitev te komisije so pozdravili tudi v mariborskem interesnem združenju arhitektov (Mi.Za), ki želi z idejami in predlogi prispevati k reševanju starih arhitekturnih in urbanističnih problemov v mestu. Združenje je na javni poziv MOM v urbanistično komisijo prijavilo tri svoje predstavnike.
»Od komisije pričakujemo, da je konec tradicije sprejemanja odločitev za zaprtimi vrati,« pravijo v združenju Mi.Za. Po njihovem bi komisija morala dajati »prostorske pobude, ki bodo ob minimalnem finančnem vložku imele vidne sadove in dvignile kakovost bivanja«.
