Oče in mati javnega interesa

Kidrič je postavil na prvo mesto svojega delovanja v Vzajemni javni interes. Zaradi njega je bila Vzajemna ustanovljena, nato pa nenehno zlorabljana. Kidrič bo zdaj poskušal pokazati, da so lahko vzajemne družbe tudi pri nas boljša izbira kakor delniške družbe.

Objavljeno
23. oktober 2009 23.25
Milena Zupanič, novinarka notranjepolitične redakcije Dela
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Agencija za zavarovalni nadzor je z imenovanjem izredne uprave končala polletno agonijo Vzajemne, v kateri smo mediji znova in znova razkrivali že izpeljane ali šele napovedane nepravilnosti porabe zdravstvenega denarja za nezdravstvene namene. Agencija pa je ves čas ne le molčala, ampak dajala celo vtis, da (zdaj že razrešeno) upravo Vzajemne podpira. Novinarji smo se neposredno prepričali, da »misli« država resno. Tiskovna konferenca, ki jo je vodil direktor državne agencije Mihael Perman, je bila namreč - simbolno - na Vzajemni.

Perman je povedal, da so začeli postopek za imenovanje izredne uprave, ko je nadzorni svet razrešil člana uprave Petra Pustatičnika. Za ugotovitev obstoja vnaprej podpisanih odstopnih izjav, kar je Delo objavilo dober mesec po odstavitvi Pustatičnika, je agencija porabila pet mesecev in pol. Burni dogodki iz tistega časa so na primeru Vzajemne pokazali, da so se v delovanje naše države vtihotapili mafijski vzorci, ki demoralizirajo celotno družbo. Mediji smo popisovali, kako prijateljska, sorodstvena in koristoljubna povezanost obvladuje odločitve, kar je gledala država križem rok. Ko so neznanci Pustatičniku grozili s smrtjo, se ni javno oglasil nihče. Skozi samoorganizacijo 250.000 upokojencev, solastnikov Vzajemne, se je politiki »zgodilo ljudstvo«, a ni bilo videti, da bi jo to posebno vznemirilo. In končno, le nekaj dni pred »prevzemom« Vzajemne se je državna agencija - kdo ve na čigavo pobudo - le prebudila.

 

Dušan Kidrič, idejni oče dopolnilnega zavarovanja v Sloveniji in zdaj prvi mož Vzajemne, je posegel v desetletnem obstoju zavarovalnice v dogajanje že nekajkrat. Najpomembnejši je bil njegov javni nastop ob napovedanem preoblikovanju v delniško družbo v času Marka Jakliča; takrat je preprečil, da bi se pred očmi javnosti odvila velika tajkunska zgodba z zdravstvenim denarjem. Tokrat je prišel v samo središče dogajanja, na čelo Vzajemne, da bi stvari uredil.

 

Kidrič je postavil na prvo mesto svojega delovanja v Vzajemni javni interes. Zaradi njega je bila Vzajemna ustanovljena, nato pa nenehno zlorabljana. Kidrič bo zdaj poskušal pokazati, da so lahko vzajemne družbe ne le v Evropi, ampak tudi pri nas boljša izbira kakor delniške družbe, ki so v času recesije vrgle v borzna brezna veliko zaupanega jim denarja. Z imenovanjem Kidriča je država torej povedala, da ji ni vseeno za ljudi.