Očitki o nepravilnostih na zavodu za zaposlovanje se kopičijo

Ljubljana – Na vodstvo zavoda za zaposlovanje, ki ga še vedno preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije, notranji nadzor pa izvaja tudi ministrstvo za delo, leti vse več obtožb. V uredništvu smo pridobili podatke, kaj naj bi vodstvo zavoda v zadnjih letih menda storilo narobe.

Očitki, ki jih na zavodu po vrsti zanikajo, segajo od domnevnega klientelizma, oškodovanja državnega proračuna, nezakonite rabe proračunskih sredstev do nasprotja interesov. Seznam domnevnih nepravilnosti in celo morebitnih nezakonitosti aktualnega vodstva, ki ga vodi Lučka Žižek, je dolg.

Kaj vse jim očitajo?

Tako naj bi pomočnica generalne direktorice Metka Greta Barbo Škerbinc 20. oktobra 2011 zaposlila Sama Koširja, sina Damjane Košir, ki na ministrstvu za delo vodi direktorat za trg dela, pred tem pa je bila zaposlena tudi na zavodu; in to le mesec dni za tem, ko je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Prosto delovno mesto, ki ga je zasedel, menda ni bilo nikjer javno objavljeno, Samo Košir pa da mesec dni po diplomi še ni mogel pridobiti šestmesečnih zahtevanih delovnih izkušenj. Drugi očitek se nanaša na zunanjo sodelavko za kadre Majo Vukasovič Ljubičić, menda prijateljico generalne direktorice Lučke Žižek, s katero je zavod leta 2010 sklenil pogodbo za izvajanje usposabljanj za vodilne in vodstvene kadre, čeprav tovrstno uposabljanje spada v redno delo zaposlenih v kadrovski službi zavoda ali v izobraževalnem centru.

Klientelizem in nasprotje interesov?

Med podobnimi očitki je tudi ta, da naj bi Barbo Škerbinčeva na delovna mesta vodij služb zaradi lojalnosti zaposlila ljudi brez ustrezne izobrazbe; konkretno Eriano Katnik (pooblaščeno za vodenje službe za zaposlovanje tujcev) in Jano Merjasec Pavlič (pooblaščeno za vodenje službe za socialno varnost). Zavod naj bi leta 2009 pri oddaji posla tudi zaobšel pravila javnega naročanja. Takrat naj bi po naročilu Zorana Pečnika, pomočnika za splošne zadeve, javna naročila in investicije, po postopku oddaje naročila male vrednosti izvedel nakup telekomunikacijskih naprav za svoj kontaktni center, pri tem pa je sklenil pogodbo v približni vrednosti 39.000 evrov z edinim ponudnikom Kron Telekom, v katerem je bil Pečnik od oktobra 1999 do maja 2009 družbenik in v katerem je imel poslovni delež. Mesec dni zatem je bil k pogodbi sklenjen aneks v višini 7000 evrov, kar pomeni, da je dejansko šlo za naročanje blaga v vrednosti nad 40.000 evrov, ki bi jo moral zavod oddati po drugem postopku javnega naročanja.

Zavod se brani pred obtožbami

Na zavodu vse obtožbe zavračajo in pravijo, da ne držijo. Tako je bilo prosto delovno mesto, ki ga je zasedel Samo Košir, v skladu z zakonodajo objavljeno na oglasni deski zavoda, Košir pa se je javil kot edini kandidat. Glede njegovih pomanjkljivih izkušenj (zahtevanih je bilo pol leta) odgovarjajo, da je Košir na področju socialne varnosti delal že kot študent, kot formalne izkušnje pa da velja tudi delo prek študentske napotnice. Z Vukasovič Ljubičičevo zavod sodeluje, ker ima dolgoletne izkušnje, s številnimi referencami, na zavodu pa imajo »potrebe po sistematičnem delu na področju razvoja kadrov«, zlasti zaradi nalog, ki jih prinaša nova zakonodaja. Zakaj tega ne počnejo za to pristojne službe zavoda, niso pojasnili.

Ne držijo tudi očitki klientelizma zoper Zorana Pečnika. Pri kontaktnem centru ni šlo za nakup, temveč za najem, pravijo na zavodu. Na javno naročilo v marcu so se v roku prijavili trije ponudniki, Kron Telekom pa je bil najugodnejši. Projektu je bila naknadno odobrena širitev še za štiri delovna mesta, zato je bil junija sklenjen aneks za najem dodatne programske opreme. Zato se je najemnina sicer dvignila, vendar tudi povišana ni presegala mejne vrednosti za naročila male vrednosti, trdijo na zavodu. Kolikšna naj bi bila najemnina, niso pojasnili, ne komentirajo pa tudi Pečnikovih povezav s svojim prejšnjim podjetjem. Glede zaposlitve Katnikove in Merjasec Pavličeve, ki da naj ne bi imeli ustrezne izobrazbe, na zavodu priznavajo, da ne izpolnjujeta vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, a imata zaradi tega – v skladu z zakonom – nižjo plačo. Obe javni uslužbenki imata pooblastila za vodenje omenjenih enot – dala jima ga je generalna direktorica Žižkova –, delovnih mest vodij pa formalno nista zasedli. Tudi tega, zakaj enote po pooblastilu vodita uslužbenki, ki – verjetno zaradi pomanjkljive izobrazbe – teh delovnih ne moreta zasesti, na zavodu niso pojasnili.