Od Cerarjeve kaplje čez rob, odstopa, volitev do nove vlade

Veliko besed, malo dejanj

Državljanu Viliju Kovačiču je uspelo. Vrhovno sodišče je razveljavilo prvo glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru in premier Miro Cerar, ki je projekt uvrščal med prednostne cilje njegove vlade, je odstopil. Zakon je na ponovljenem glasovanju 13. maj obstal. Toda finančni načrt tudi z zamenjavo vlade še ni končan, dvomljivo je predvsem sodelovanje Madžarske in 200 milijonov evrov, ki naj bi jih prispevala za projekt. Pomisleke glede projekta ima tudi Evropska investicijska banka (EIB). Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek tako kot njen predhodnik ponavlja, da še nikoli nismo bili bližje začetku gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Vlada naj bi zadnjo oviro za začetek pripravljalnih del, investicijski načrt, potrdila januarja.
 

Glavna obravnava v zadevi drugi tir na vrhovnem sodiššču, po kateri je slavil Vili Kovačič. FOTO: Blaž Samec/Delo

Premier Miro Cerar odstopi

»Danes se je prelila kaplja čez rob, projekt Drugi tir je doživel nov udarec, povzročili so ga tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije. V takšnih zgodbah ne želim sodelovati,« je pozno zvečer 14. marca, na dan, ko je vrhovno sodišče odločilo o neveljavnosti referenduma o drugem tiru, razburjeno in odločno povedal Miro Cerar in odstopil kot predsednik vlade. Da ni mogel uresničiti vseh ciljev, je s prstom pokazal tudi na koalicijski partnerici SD in SMC. Zaradi bližine rednih parlamentarnih volitev, 10. junija, državni zbor ni glasoval o novem kandidatu za premiera, temveč smo se na predčasne volitve podali en teden prej.
 

Nad južno sosedo s tožbo

Pred prihajajočo obletnico začetka uveljavitve arbitražne razsodbe je bilo od nove vlade slišati, da z njo nadaljuje, kolikor je to mogoče brez sodelovanja hrvaške strani. Prejšnja, Cerarjeva vlada je v zadnjih izdihljajih proti njej vložila tožbo na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Hrvaška zahteva zavrnitev tožbe, saj da to ni pristojno za odločanje o zadevi. V iztekajočem se letu ni šlo brez mejnih incidentov, nabralo se jih je 1559, večinoma na morski meji med sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki jo kot veljavno mejo še vedno priznava hrvaška stran, in novo mejno črto, ki jo je lani določilo arbitražno sodišče.


 

Od države prodana in preiskovana

NLB, največja banka v Sloveniji, je šla letos delno v zasebne roke, in sicer pet let po tistem, ko jo je država sanirala z državno pomočjo, v zameno zanjo pa evropski komisiji obljubila privatizacijo. Težave v bančnem sistemu, ki so leta 2013 tudi privedle do obsežne sanacije bank, so bile predmet parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je vodil Anže Logar (SDS). Državni zbor je končno poročilo komisije o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu potrdil aprila. Poslanci so se strinjali, da se poročilo in celotna dokumentacija predata organom pregona, prav tako pa naj se pripravi podlaga za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete. Mesec dni pozneje so poslanci potrdili tudi končno poročilo parlamentarne komisije, ki je preiskovala sume pranja denarja iranskega izvora in financiranja terorizma v NLB ter pranja denarja v NKBM. Komisijo, ki je zaslišala 47 prič, je vodil Jani Möderndorfer (SMC). Med drugim so potrdili sklep, da sta za dopustitev tega politično odgovorna tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in vlada Boruta Pahorja. Poslanci so se še strinjali, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona, in sicer za nekdanji uslužbenki NLB ter nekdanjega uslužbenca NKBM.
 

Janez Janša na volišču v Šentilju pri Velenju. FOTO: Jure Eržen/Delo

Zmagovalka, ki ji ni uspelo

Po junijskih parlamentarnih volitvah, na katerih je po številu osvojenih glasov slavila stranka SDS Janeza Janše, je v prvem krogu predsednik republike Borut Pahor zaman iskal kandidata za mandatarja. Kandidaturo je ponudil predsedniku relativne zmagovalke Janši, a jo je ta zavrnil, saj je večina strank sodelovanje s SDS odklonila. V pismu predsedniku, v katerem ga je obvestil, da še nima potrebne večine za sestavo stabilne vlade, sicer ni izključil možnosti, da bi se takšna večina lahko še oblikovala. V nasprotnem primeru pa bi bili bolj naklonjeni predčasnim volitvam.
 

Spogledovanje z Madžarsko

Prvak SDS Janez Janša ne skriva naklonjenosti do madžarskega premiera Viktorja Orbána in njegove migracijske politike. Orbán pa je podporo največji stranki izkazal tudi na osrednji volilni konvenciji. Zaradi sumov, da bi lahko bila finančna podpora SDS in z njo povezanih medijev iz tujine nezakonita, je državni zbor na zahtevo poslancev koalicije in Levice odredil parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti pri financiranju političnih strank iz tujine. Preiskava se bo osredotočila na domnevno sumljiv način financiranja SDS in na sum, da so na domnevno pranje denarja v NKBM vplivali tuji državljani in z njimi povezane pravne in fizične osebe. V SDS so prepričani, da gre za novo zgodbo obračunavanja leve koalicije.


 

NSi s pomlajenim vodstvom v novo pomlad

Ljudmila Novak se je na začetku leta na vrhu stranke NSi umaknila Mateju Toninu, oziroma, kot je bilo slišati, so jo umaknili. Tonina je na kongresu podprlo 92 odstotkov delegatov, ker pa je stranka pod njegovim vodenjem nato pridobila le dva poslanska sedeža, je takoj ponudil odstop. Na prvi seji novega sklica se je začasno zavihtel na mesto predsednika državnega zbora, nekaj časa so se v stranki celo pogajali za vstop v Šarčevo vlado. Četudi so v predlogu koalicijske pogodbe dosegli marsikaj, je nazadnje prevladala ocena, da izpogajanega zaradi nesoglasij in nestabilnosti znotraj šestih strank in možnega odvoda prek Levice nikakor ne bi mogli uresničiti.


 

Od župana do predsednika vlade

Lanske predsedniške volitve je kamniški župan Marjan Šarec kljub porazu v drugem krogu dodobra izkoristil kot pripravo za nastop na parlamentarnih volitvah. Na volilni dan je njegova LMŠ dobila 13 poslancev in z veliko usklajevanja je Šarcu uspelo sestaviti tudi 13. slovensko vlado. Ker peterček v državnem zboru nima absolutne večine, pač pa le 43 glasov, so za sodelovanje sprva snubili NSi. Stranka Mateja Tonina je podvomila o trdnosti koalicije šestih strank in se umaknila iz pogovorov. Glasove za izvolitev Marjana Šarca je 17. avgusta na tajnem glasovanju priskrbela Levica. Z nevladno partnerico protokola o sodelovanju po imenovanju Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v premierovem kabinetu niso podpisali, a ga še upoštevajo. Trije meseci manjšinske vlade so minili brez večjih pretresov, a pravi izzivi – od sprejemanja rebalansa proračuna, novih imenovanj pa do strukturnih reform – jo še čakajo.


 

Protestni shod v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Med delom in dobičkom

Stavke in protestni shodi so že v prvih mesecih leta napovedovali burno dogajanje. Sindikati javnega sektorja – zahtevali so odpravo nesorazmerij v plačnem sistemu, sledile so tudi zahteve po splošnem dvigu plač – so bili po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja po več mesecih pogajanj prisiljeni počakati na novega sogovornika. Ko je prisegla nova vlada, je bila splošna stavka odmrznjena. Nov stavkovni val je vladi uspelo preprečiti z dogovorom, podpisanim v decembru. Protesti sindikatov niso bili edini. Novi vladi, še preden je prisegla, so se uprli gospodarstveniki. Zamisel o spremenjeni obdavčitvi kapitalskega dobička, zapisana v koalicijski pogodbi, je sprožila val ogorčenja med podjetniki. Lastnik Pipistrela Ivo Boscarol je takrat celo napovedal, da je pripravljen razmisliti o selitvi v tujino, če bodo v Sloveniji sprejete dodatne davčne obremenitve. Predstavniki bodoče vlade so mirili, da so reakcije prenagljene.
 

Novo vodstvo pred izzivi

Slab mesec po tem, ko je vlada na položaj direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije imenovala Rajka Kozmelja – na položaju je nasledil Zorana Klemenčiča – so zaposleni po skoraj letu dni prenehali stavkati. Menda zato, ker je sindikat prepoznal namero vodstva za socialni dialog. Kozmelj je ob prevzemu položaja pritrdil, da bo vodenje vse prej kot lahka naloga. Direktor že vodi delovno skupino za odkrivanje varnostnih sivih lis pri spopadanju z ekstremizmom. Do konca januarja naj bi jih predstavili sekretariatu za nacionalno varnost. Predlagal naj bi spremembo zakonodaje, ki bi razširila njihova pooblastila.
 

Ženske v službi domovine

Od jeseni nad varnostjo države bedijo ženske oči. Z zgodovinskim imenovanjem Alenke Ermenc za načelnico generalštaba slovenske vojske je Slovenija novembra pritegnila pozornost svetovnih medijev, saj je edina ženska na takšnem položaju v celotni zvezi Nato. Nič manj zgodovinsko ni bilo decembrsko imenovanje Tatjane Bobnar na sam vrh policije, s čimer je postala prva ženska na tej funkciji v naši zgodovini. Naloga obeh je, da pomladita vrste slovenskega varnostnega sistema in si prizadevata za izboljšanje gmotnega položaja njegovih pripadnikov. Policisti so letos dvakrat stavkali in se še vedno pogajajo za sklenitev sporazuma z vlado.

Obglavljena Štajerska varda

Posnetki domnevno oboroženih in zakrinkanih mož, ki so si nadeli ime Štajerska varda in septembra naredili postroj blizu Apač, so sprožili vprašanja o nadzoru morebitnih paravojaških skupin pri nas. Vodji Štajerske varde Andreju Šišku, ki je še vedno v priporu, grozi pet let zapora. Očitajo mu ščuvanje k spremembi ustave in strmoglavljenju državnih organov. Šiško, sicer predsednik neparlamentarne stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, se je kljub priporu potegoval za položaj mariborskega župana. O delovanju paravojaških skupin v Sloveniji je razpravljala tudi komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in ugotovila, da je pri nas še vedno kar nekaj varnostnih sivih lis.
 

Kongres stranke SLS, kjer je vodenje stranke ponovno prevzel Marjan Podobnik. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Zbiranje lastovk pomladi

Slovenski ljudski stranki, ki ji od konca septembra zopet predseduje Marjan Podobnik, po vnovičnem udarcu na parlamentarnih volitvah, ko so dosegli pičlih 2,62 odstotka, podpora raste. Decembrski Barometer je pokazal, da bi bila SLS, če bi bile volitve jutri, peta. Po zadnjih lokalnih volitvah imajo še več županov, kot so jih imeli doslej, in daleč največ med političnimi strankami. Med kandidati, ki so formalno kandidirali za SLS, jih je bilo izvoljenih 26 (SDS jih ima 17, SD 16). Na krilih ideje lastovk pomladi stranka načrtuje nastop na evropskih in parlamentarnih volitvah. O vrnitvi so trdno prepričani.
 

Boris Popović v volilnem štabu na lokalnih volitvah, ko se je uvrstil v drugi krog. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slovo večnih lokalnih veljakov

Na lokalnih volitvah ni manjkalo presenečenj: volilna udeležba se je povečala, slavili so nestrankarski župani, v prvem krogu je župana dobilo 156 od 212 občin, novo vodstvo je dobilo sedem mestnih občin, po dvanajstih letih se je moral posloviti koprski župan Boris Popovič. A sage še ni konec, po večkratnem štetju napoveduje pritožbo na upravno sodišče. Med župane so se zavihteli tudi v preteklosti precej izpostavljeni Roman Leljak, Ivan Črnkovič, Milan Balažic in Branko Marinič, uspešne so bile ženske, saj je bilo izvoljenih 22 županj. Prvič smo bili zelo blizu temu, da bi župana odločil žreb, saj je bilo v Šmarjeških Toplicah število glasov enakovredno razdeljeno med oba kandidata, a je upravno sodišče zmago dodelilo Marjanu Hribarju.
 

Mejne napetosti

Število nezakonitih prehodov meje se je v zadnjem letu v primerjavi s preteklim povečalo. Policija je do novembra obravnavala več kot 8000 nezakonitih prehodov meje. Za mednarodno zaščito so zaprosili 2803 tujci, a je velika večina državo zapustila. Avstrija je na prihod večje skupine pripravljena. Poleti so v Špilju izvedli vajo varovanja meje, v kateri so sodelovali tudi pripadniki Pume, nove enote avstrijske policije za varovanje meja. Predstavniki slovenske vlade so ob polemičnih razpravah, ki so spremljale v Marakešu potrjen globalni dogovor ZN o migracijah, zagotovili, da je Slovenija varna. Sporazum je bil potrjen decembra, del opozicije zahteva posvetovalni referendum.


 

Otroška srca še naprej v rokah UKC

Za delovanje nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki ga je zdravstveni minister pred kratkim ukinil, je bilo namenjeno 1,6 milijona evrov, porabljeno pa okoli 230 tisočakov. Program zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako bo po novem organiziran znotraj ljubljanskega kliničnega centra kot posebna enota. V UKC so center za obravnavo takšnih bolnikov že imeli, a je prejšnja ministrica vztrajala pri ustanovitvi inštituta. Ta je bil ustanovljen pred letom dni, njen naslednik Samo Fakin pa ob ukinitvi inštituta opozoril, da bomo še lep čas odvisni od pomoči tujih strokovnjakov, saj je obravnava sto otrok na leto premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave.