Od človeka je odvisno, koliko časa še želve, delfini in morski travniki

Piran - Časi, ko je Lord Byron menil, da se človekov vpliv konča na morskem obrežju, so že zdavnaj minili. Skrajni čas je, da pozorneje pogledamo pod morsko gladino in se na lastne oči prepričamo o razdejanju, ki ga povzročamo. Od človekovega ravnanja je odvisno, ali bo v morju še lahko občudoval morske želve, delfine, podvodne travnike, leščurje, morske datlje in številna druga bitja. To je le eno od sporočil dvodnevnega mednarodnega srečanja slovenskih, hrvaških, italijanskih in francoskih znanstvenikov, ki so se sestali na Morski biološki postaji v Piranu, da bi preverili, kako človek s svojimi dejavnostmi vpliva na biotsko raznovrstnost severnega Jadrana.

Na drugem mednarodnem posvetu, ki ga je pripravil Zavod RS za varstvo narave skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Morsko biološko postajo Piran in s finančno podporo Kneževine Monako ter ministrstva za okolje in prostor, se je zbralo okoli 60 znanstvenikov (predvsem biologov, kemikov in ekologov).

V dveh dneh se je zvrstilo 25 predavanj, enajst raziskovalnih skupin pa se je predstavilo s posterji. Robert Turk z zavoda za varstvo narave, je pojasnil, da so se znanstveniki lotili obravnave različnih vplivov na morsko okolje. Tako, denimo, še ni veliko znanega o negativnem vplivu hrupa, zlasti nizkih frekvenc z velikih tovornih ladij, na obstoj najbolj občutljivih vrst v morju. Strokovnjaki s Korzike, denimo, pa so analizirali vsebnost težkih kovin v pozejdonki in ugotovili preseganje sprejemljivih vsebnosti živega srebra in niklja.


Na posvetu so pohvalili tri slovenske obalne občine, da so z razglasitvijo zavarovanih območij - morja pred Piranom, Strunjanskega zaliva in 200-metrskega pasu ob severnem delu Strunjanskega polotoka ter skrajnega dela Debelega rtiča in morja pred njim - pripomogle k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Tržaškem zalivu. Razprave in predstavljene študije s posveta bodo objavili v posebnem zborniku.


Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!