Od danes velja določba ZUJF o upokojevanju

Javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, bodo prekinili pogodbo ali z njimi sklenili dogovor. 

Objavljeno
31. julij 2012 22.22
Barbara Hočevar, Mario Belović, notranja politika
Barbara Hočevar, Mario Belović, notranja politika
Ljubljana – Priznani pisatelj Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo, je sporočil, da odhaja v pokoj. Poleg njega bo še nekaj sto javnim uslužbencem danes zaradi izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev potekla pogodba o zaposlitvi.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) določa, da javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvega delovnega dne po izteku dveh mesecev od uveljavitve zakona (1. junija). Pogodb pa ne bodo prekinili tistim zaposlenim, brez katerih bi bil delovni proces moten – ti so morali do včeraj z delodajalci podpisati dogovor, v katerem so določili tudi trajanje delovnega razmerja.

To »prisilno upokojevanje«, kot so ga mnogi imenovali, je med najbolj problematiziranimi določbami ZUJF, na njegovo spornost so opozorili tako pravniki kot številne institucije, obravnavali pa ga bodo, med drugim na pobudo varuhinje človekovih pravic, tudi ustavni sodniki. Pravniki se skoraj popolnoma strinjajo z razlago, da gre posameznik lahko v pokoj le prostovoljno. Temu je leta 2006 pritrdilo tudi ustavno sodišče v konkretnem primeru pritožnice, ki je zatrjevala, da izpolnitev določene starosti oziroma števila let pokojninske dobe samo po sebi ne more biti utemeljen vzrok za prenehanje delovnega razmerja.

Vlada se brani, da ne gre za obvezno upokojevanje, ker si lahko zaposleni, ki mu prekinejo pogodbo, poišče službo drugje.

Koliko je javnih uslužbencev, ki jim bodo prekinili pogodbe, ali vsaj tistih, ki izpolnjujejo pogoje po ZUJF, pa, kot vse kaže, še ne ve nihče. Z ministrstva za pravosodje in javno upravo so nam posredovali podatke, da je 1. junija 913 ljudi v državni upravi izpolnjevalo pogoje za starostno upokojitev; nekateri med njimi so se do danes tudi upokojili in jim je zato pripadala odpravnina v višini treh povprečnih plač, pozneje bodo odpravnine samo še dve plači. Koliko jih je še v drugih sektorjih javne uprave, denimo v zdravstvu in šolstvu, pa v vladnem uradu za komuniciranje še zbirajo informacije. Tako nam niso odgovorili na vprašanje, kolikšen bo predviden učinek zaradi te določbe.

Petina več kot lani

Marjan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nam je pojasnil, da so od junija prejeli malo manj kot tri tisoč zahtevkov za izračune pokojnin, koliko od teh je povezanih z ZUJF, pa ne vedo.

V prvih šestih mesecih so prejeli 10.400 zahtevkov za upokojitev, to je 21 odstotkov več kakor v istem obdobju lani. Ta porast pripisujejo več dejavnikom: da je številna baby boom generacija zdaj v letih, ko končuje profesionalno pot, da se je precej ljudi ob pripravah na sicer padlo pokojninsko reformo prijavilo na zavod za zaposlovanje, da so se lahko upokojili pod starimi pogoji, mnogi pa so se odločili za upokojitev že ob sprejetju ZUJF v bojazni, da bi določbe o upoštevanju študija, vojaščine in otrok pri moških lahko spremenili čez noč.

UKC in univerze

Na »prisilno upokojitev« se že pripravljajo na dveh večjih institucijah javnega sektorja. Na Univerzi v Mariboru se je zaradi zakona sporazumno upokojilo 19 delavcev, od tega 16 visokošolskih učiteljev in trije nepedagoški delavci. Pravijo, da zaradi tega ne bosta ogroženi sedanji pedagoška in raziskovalna dejavnost, saj so z nekaterimi delavci, ki sicer izpolnjujejo pogoje za upokojitev, sklenjeni dogovori o nadaljevanju rednega delovnega razmerja, a le do konca letošnjega študijskega leta in v že razpisanih študijskih programih. Članice univerze ne razpolagajo z ustreznim novim pedagoškim kadrom, so nam sporočili iz kabineta rektorja.

Na Univerzi v Ljubljani, kjer spodbijajo ustavnost takšnega upokojevanja, so junija sklenili, da univerza nobenega od zaposlenih, ki so stari do 67 let, ne bo silila v pokoj, z zaposlenimi, starimi od 67 do 70 let , se posamično dogovarjajo o datumu upokojitve, po 70. letu pa naj profesor ne bi več predaval, kar je analogija s sodniki, ki po 70. letu ne smejo več soditi, so nam pojasnili na univerzi. Z vsakim posameznikom, ki ga je doletelo zakonsko določilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, so dekani opravili pogovor in poskušali najti soglasno rešitev. To so dosegli v več kot 97 odstotkih primerov. V številkah to pomeni, da je okoli 67 sodelavcem (42 učiteljem) prenehala veljati pogodba o zaposlitvi in se bodo upokojili, z okoli 170 sodelavci (155 učitelji) pa so sklenili različne dogovore za nadaljevanje dela, ki jih omogoča zakon. Na univerzi opozarjajo, da če to ne bi bilo mogoče, bi doživeli izjemno kadrovsko krizo. Rektor univerze dr. Radovan Stanislav Pejovnik pravi, da »postopki dogovarjanja niso bili preprosti, mnogo ljudi je osebno prizadetih in marsikje so se skalili sicer dobri odnosi, zato menim, da je bil celoten postopek za univerzo škodljiv in ni prinesel skoraj nikakršnega prihranka«.

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) se bo do konca letošnjega leta upokojilo okoli 65 zaposlenih, od tega se jih je 13 do včeraj. Podobno število upokojitev predvidevajo tudi za leto 2013. »Po uveljavitvi ZUJF smo z mnogimi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, zaradi potreb delovnega procesa sklenili dogovore o podaljšanju delovnega razmerja za največ dve leti,« so sporočili z UKC in poudarili, da so dogovore sklenili s posamezniki, ki opravljajo specifično delo predvsem na področjih, kjer njihova zamenjava v kratkem času ne bi bila mogoča, »saj mora naslednik pridobiti določena znanja iz izkušnje«.