Tiskane izdaje
Ljubljana - Mandat vlade Janeza Janše, ki se počasi izteka, je poleg velikih napovedi o gospodarskih in socialnih reformah zaznamoval tudi danes že nekoliko pozabljeni dokument službe vlade za razvoj Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Na dokument se je javnosti različno odzvala, po slabih dveh letih od predstavitve pa se o njem ne govori več veliko. Zapomnili si ga bomo zlasti zato, ker je v 34 zelo velikih projektih nekaj res izjemno zanimivih predlogov, kot so gradnja otoka v slovenskem morju ali megazabavišča na Dravskem polju. Za vse skupaj pa bi porabili okoli 24 milijard evrov. Ker je resolucija šele zaživela, je nemogoče pričakovati, da bi kaj od napovedanega že stalo in delovalo. Kljub temu smo poskušali ugotoviti, kaj se dogaja z nekaterimi projekti.
Otoka v slovenskem morju še ni, pravzaprav je vprašanje, ali bo sploh kdaj zgrajen, čeprav je to na prvi pogled precej zabaven projekt, morda komu tudi všečen. Zanimivo, da vlada otoka sploh ne omenja več, tudi med programskimi izhodišči pred letošnjimi volitvami ga ni mogoče zaslediti pri nobeni od vladnih strank. Megazabavišču Megalaxia pri Hajdini pri Ptuju morda kaže nekoliko bolje, ker so ga vsakokrat omenjali na ministrskih obiskih regije. Projekt je še vedno v fazi pridobivanja dokumentacije. Morda se lepša vremena v sklopu gospodarskih projektov obetajo Nordijskemu centru Planica, saj je ministrstvo za šolstvo in šport aprila letos začelo pod Poncami odkupovati prva zemljišča. Po umiku ameriškega igralniškega velikana Harrah's, ki je nameraval v sodelovanju s Hitom investirati v gradnjo zabaviščnega in igralniškega centra na Goriškem, je veliko vprašanje, kakšna prihodnost je pred še enim velikim projektom vlade, ki so ga poimenovali Goriški turistični center.
Glede širokopasovnega dostopa do interneta Slovenija še vedno zaostaja za številnimi primerljivimi evropskimi državami. Med dolgoročne strateške projekte z multiplikativnimi učinki je uvrščena tudi gradnja nacionalne knjižnice NUK II, ki bo po zagotovilih vlade stala do leta 2011 - prvo lopato bodo menda zasadili letos jeseni. Med pomembnejšimi projekti je v resoluciji še gradnja nove poliklinike v Ljubljani in novega kliničnega centra, a projekta za zdaj čakata na bolj ugodne čase. Člani projektne skupine za gradnjo poliklinike so se sestali le enkrat. Športno-poslovni park Leona Štuklja, ki je predviden v Ljubljani, je zaradi zelo velikih projektov ljubljanskega župana verjetno odrinjen ob rob in ga bo verjetno treba nekoliko prilagoditi razvojnim pogledom glavnega mesta. Ljubljana bo namreč predvidoma do leta 2010 dobila v Stožicah nov športno-trgovski center. Med projekti trajnostnega razvoja, v katerega so vključeni infrastrukturni in energetski projekti, dobro kaže gradnji šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, saj je lokalna skupnost gradnjo elektrarne podprla. Še vedno pa je velika neznanka usoda drugega bloka NEK Krško in črpalne hidroelektrarne na reki Dravi Kozjak.
Projekt obnove železniške infrastrukture, za kar bi do leta 2020 porabili predvidoma skoraj devet milijard, je še vedno v fazi priprav. Nacionalna resolucija predvideva tudi gradnjo devetih gospodarskih središč po Sloveniji (poimenovali so jih Feniks, Perspektiva, Oko, Tehnopolis, Noordung, Oreh, Inprime), ki živijo vsak svojo usodo, predvsem na okroglih mizah ob različnih obiskih vladnih predstavnikov. Na začetku letošnjega leta so bili vsi projekti gospodarskih središč še vedno v fazi priprave študij izvedljivosti in upravičenosti z analizami stroškov in koristi.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
