Po februarski razsodbi vrhovnega sodišča, ki je odpravilo poročilo protikorupcijske komisije o tem, da prvak demokratov Janez Janša ne zna pojasniti, od kod mu več premoženja, kot bi ga glede na dohodke lahko imel, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo kaj podobnega dobil v roke še Zoran Janković. Zdaj je dobil. To je prav. Če pa je tudi pravično, je seveda drugo vprašanje. Kar ni pravično, ni nujno tudi nezakonito. Kot je nekdo nekoč dejal, ni vsaka velika svinjarija tudi kaznivo dejanje. Ali nekaj podobnega.
Demokratski mediji
Prvak demokratov (SDS) Janez Janša je že konec maja na srečanju starejših članov stranke napovedal projekt ustanavljanja novih medijev. Bolj natančno radia, televizije in spletnega portala; tiskanega medija med njimi ni, verjetno ima kaj pri tem tudi dejstvo, da se je desnica v preteklosti opekla že v dveh poskusih ustanovitve desnosučnega dnevnika. V torek je maja napovedani projekt začel dobivati konkretne obrise, saj so sklicali ustanovno skupščino delniške družbe Nova.TV24, ki bo skrbela za televizijo, in družbe z omejeno odgovornostjo Nova za radijski program ter splet.
Slišati je vsaj zanimivo, če že ne obetavno. Novi mediji so vedno dobrodošli. Sploh ozko politično usmerjeni, vezani na eno stranko, kakršnih ima SDS v tiskani obliki že nekaj – poleg bogate knjižne dejavnosti, ki pokriva spomine, raziskovanje komunističnih, še posebno udbaških zlodel, in alterzgodovino tipa Noriško kraljestvo, so dober vir zabavnega čtiva. Če bosta še zvok in slika, kot se šika, pa bo odlično.
Na ustanovni skupščini novih medijskih hiš se je zbral cvetober demokratov s prvakom stranke Janšo, vodjo državnozborske poslanske skupine Jožetom Tankom ter glasnima poslancema Vinkom Gorenakom in Brankom Grimsom na čelu. Od ne tako aktivnih članov ali privržencev stranke so prišli še brigadir Tone Krkovič, Janšev brat Rajko in celo predavatelj moralne teologije Ivan Štuhec. Za dobro mero je bil zraven še predsednik alternativnega združenja veteranov in osamosvojiteljev sploh Aleš Hojs, sicer pred časom neuspešni kandidat za predsednika Nove Slovenije in obrambni minister v drugi Janševi vladi.
Iz nabora gostov bi lahko razbrali, da gre za strankarski projekt, vendar direktor Nove Boris Tomašič – član demokratov in nekdanji svetovalec njihove poslanske skupine – pravi, da bodo sledili vrednotam evropske desnice in bodo politično profilirani, ne pa strankarski. Direktor televizije bo prvi mož Videoprodukcije Kregar Andrej Kregar, stari televizijski maček, ki pa ga menda vse skupaj zanima izključno v komercialnem smislu.
Komercialnem? Seveda, politično profilirana, a ne strankarska medijska vreča prazna ne bo stala pokonci. Kdor bo hotel biti med ustanovitelji, bo moral plačati visoko ceno; dobesedno, v šuštečih bankovcih, da ne bo pomote. Za ustanoviteljstvo v televizijskem delu dvoedine medijske hiše od 500 do 25.000 evrov, za radijsko-spletni del pa od 2500 do kar 50.000 evrov. Očitno se določeni politični opciji kakšni posli pač niso izšli tako, da bi lahko spet pognali denar za negotove medijske projekte, kot sta bila pred volitvami leta 2008 po objektivnosti sloveča brezplačna tednika, ki sta skrivnostno mrknila časovno usklajeno z zaprtjem volišč.
Po Janši še Janković
Ne, mestnega očaka Ljubljane niso izpustili iz zapora. Predvsem zato, ker ga rešetke (za zdaj) sploh niso poslali. A po tem, ko je vrhovno sodišče februarja odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika demokratov Janšo, je v četrtek odpravilo še del poročila, ki govori o Zoranu Jankoviću. Vzrok? Pri obeh enak: nista imela možnosti, da bi se izrekla o osnutku poročila KPK, zato je komisija nezakonito posegla v njune ustavne pravice.
Famozno poročilo KPK, ki ga je zdaj zrušilo vrhovno sodišče, je poročilo iz januarja 2013. Nekaj dni po novem letu, v vstajniški zimi, ko se protesti proti vsemu, predvsem pa politiki na vrhu lokalnih in državnih oblasti iz Maribora razširili po vsej Sloveniji, je poročilo delovalo kot kanta bencina na kres nezadovoljstva. Od takrat se niti koalicijski partnerji demokratov v drugi Janševi vladi niso več mogli delati Francoze glede ljudskega besa.
Vstaje so do takrat svojo osrednjo tarčo že našle v Janši in njegovih varčevalnih, se pravi neoliberalnih ukrepih. Koalicijski partnerji demokratov – upokojenci, virantovci in ljudska stranka, od katerih so zdaj, ene predčasne volitve naprej, v državnem zboru samo še prvi –, razen novoslovencev, so poleg ugotovitve, da je vrag vzel šalo, ugotovili še, da je trenutek za obrat pravi. Od Janše so pobegnili k zmagovalki volitev 2011, Jankovićevi Pozitivni Sloveniji.
A manjša težava je bila to, da tako kot Janša niti Janković KPK ni znal pojasniti, od kod mu silni denarji, še veliko večji od Janševih ušivih dveh stotisočakov. Zato so po dolgih pogajanjih novi koalicijski partnerji sklenili kravjo kupčijo, da Janković ne bo več predsednik PS, stranko in vlado pa je prevzela do takrat ne ravno političarka prve lige Alenka Bratušek. Iz druge lige je tako, kot prva ženska na čelu vlade v samostojni Sloveniji, stopila neposredno v zgodovino.
Tako je poročilo KPK zrušilo prvo vlado. Bratuškova je bila precejšnja osvežitev tudi v širših, evropskih razsežnostih; primerjajte jo s pusto in starikavo kanclerko Angelo Merkel. Če zdaj predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker premieru Miru Cerarju samo z roko pobalinsko zakrije oči, se je v družbi Bratuškove prav medil. Pa tudi nizkorasli francoski predsednik François Hollande, prav po francosko krvav pod kožo, je slovensko premierko pričakal, se mi zdi, dve stopnici pred iztekom veličastnega vhoda v Elizejsko palačo, da se ji je lahko višinsko enakopravno zazrl v oči in jo poljubil v dobrodošlico.
Na kopitu pištole poročila KPK o premoženjskem stanju predsednikov strank pa je še ena vladna zareza. Tudi vlada Bratuškove je vsaj posredno padla zaradi tega poročila. Ko jo je z vrha Pozitivne Slovenije izrinil oziroma se je tja samo vrnil s poročilom obremenjeni Janković, so zaradi tega koalicijske partnerice PS obrnile hrbet in lani poleti so sledile še ene predčasne volitve.
KPK je tudi v drugem poročilu o Janševem premoženju prejšnji mesec ugotovila, da se je njegovo premoženje v zadnjem desetletju nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Zato je pričakovati, da se bo komisija še enkrat lotila tudi Jankovićevega premoženja – ta je pri prvem poročilu »padel«, ker ni prijavil skoraj treh milijonov, ki jih je dobil od podjetij sinov –, da bomo končno vedeli, kako v svojem gospodinjstvu poslujeta nekdanji vodja državnega in še vedno aktualni vodja največjega lokalnega proračuna. Posledice poročila KPK iz leta 2013 so bile zanju precej različne; če je Janković najbrž za vedno pogorel kot politik na državni ravni, je Janša še vedno na čelu največje opozicijske in po raziskavah javnega mnenja tudi najbolj priljubljene stranke.
Zlata vredno pravilo
Za začetek za zamudnike in pozabljivce: kaj je zlato pravilo? To je ljudski izraz za veliko znanost o tem, da morajo biti prihodki in odhodki državnega proračuna na isti ravni. Da se torej država ne zadolžuje. V modri Uniji so se tako odločili, da se države ne bi po grškem zgledu zadolžile tako, da bi obvisele na dolžniški vrvi. Ob tem morda ni odveč podatek, da danes v EU skoraj ni države, skupaj s tako opevano Nemčijo, ki bi izpolnjevala merilo o višini javnega dolga, s katerim so nekoč pogojevali sprejem v evro.
Veliko ekonomistov z avtoriteto, ne samo slovenskih, na primer Jože Mencinger, ampak tudi svetovnih, kot je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman, je prepričanih, da je fiskalno – zlato – pravilo traparija, saj je v krizah, ki so zaradi narave kapitalizma po neoliberalno neizogibne, edina rešitev pred prehudimi gospodarskimi in posledično socialnimi padci večje trošenje države. Vendar to ni spametovalo vrhuške Unije in državam je naložila, da morajo to tako ali drugače vtakniti v svoj pravni red.
V Sloveniji ga je ena od prejšnjih bolj ali manj enosezonskih vlad vpisala kar v ustavo. Ker podporniki zlatega pravila iz koalicijskih Stranke modernega centra, Desusa, socialnih demokratov, opozicijske NSi in manjšinska poslanca skupaj nimajo dovolj glasov za izvedbeni zakon o zlatem pravilu, Združena levica pa pravilu ostro nasprotuje, podpora SDS pa ni bila jasna, je bil izvedbeni zakon odvisen od opozicijskega Zavezništva Alenke Bratušek. To je na koncu dihnilo da in državni zbor je izvedbeni zakon v petek sprejel.
Slovenija nima težav s tem, da bi več porabila, kakor ustvari, kot smo se naposlušali iz ust politikov. To dokazuje tudi večji izvoz od uvoza. Težava je to, da država tistega, kar ustvarimo, s primernimi ukrepi ne zna pobrati. Predlog o odpravi dodatnega dohodninskega razreda za ljudi z najvišjimi zaslužki pa kaže na to, da bo breme uravnoteževanja proračunskih prihodkov in odhodkov še bolj preložila na ramena manj premožnih, da ne rečem revnih.
Tiskane izdaje
