Tiskane izdaje
Ljubljana – Številke so suhoparne, a v njih se skrivajo usode (bolnih) ljudi. Celotnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji je 3,4 milijarde ali 8,8 odstotka BDP. Kljub impozantni številki zaostajamo za vsemi razvitimi. Zdravstveni sistem je v finančni krizi, zaradi česar rekordnih 400.000 ljudi čaka na zdravljenje. Ali namerava vlada pridobiti dodatni denar in kje?
Izvirni greh sega v leto 1999, ko je bil uveden davek na dodano vrednost (DDV). Od takrat ima zdravstvo kronične težave. Zaradi njega je zdravstvena blagajna (ZZZS) »čez noč« ostala brez približno sto milijonov evrov na leto (takrat v milijardah tolarjev), kolikor se je za zdravljenje skozi DDV prelilo v integralni proračun. Že leta 2003 je minister za zdravje Dušan Keber bil plat zvona. ZZZS je potonila v izgubo, čakalne dobe so se strahovito podaljšale. Zahteval je dvig prispevne stopnje za 2,1 odstotka, uspelo mu je zgolj z 0,2 odstotka. Nasprotovalo mu je finančno ministrstvo. Od takrat si vsi ministri za zdravje prizadevajo popraviti absurd DDV, ki denar za zdravljenje bolnikov preliva v druge potrebe.
Zakaj višji DDV
Ali je res morala Slovenija uvesti za zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke osemodstotni, za vse druge nabave pa 20-odstotni DDV? Mnoge druge države imajo namreč nižji ali ničti DDV za zdravstvo. »Mati« DDV iz leta 1999, sedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, takrat državna sekretarka na ministrstvu za finance, te dni pravi, da drugače ni šlo in da je ravnala v skladu z direktivo EU. Toda leta 2009, ko si je prizadeval za znižanje DDV minister za zdravje Borut Miklavčič, je finančni minister Franc Križanič za Delo odgovoril, da je »direktiva EU dopuščala dve znižani stopnji DDV, pri čemer ne sme biti nobena nižja od petih odstotkov, a se je Slovenija odločila za osemodstotno, ki jo je zatem zvišala na 8,5 odstotka.« Zavrnil je, da bi DDV za zdravstvo znižali. Danes je DDV še višji: 9,5 odstotka (za zdravila in MTP) in 22 odstotkov (za nabave). ZZZS ocenjuje, da gre v integralni proračun zdaj 116 milijonov evrov za zdravljenje zbranega denarja na leto. Tako integralni denar požira zdravstvenega. Do danes je zdravstvo samo zaradi DDV izgubilo približno 1,6 milijarde evrov.
V istem času so bile uvedene tudi trošarine na tobak in alkohol.
Trošarine končajo drugje
Ob uvedbi trošarin se je propagiralo, da bodo namenjene za zdravstvo, saj uživanje tobaka in alkohola povzroča bolezni in velike stroške v zdravstvu. Te trošarine se stekajo prav tako v integralni proračun. Leta 2014 je bilo 102 milijona evrov trošarin od alkoholnih pijač in 420 milijonov evrov od tobačnih izdelkov, skupno 522 milijonov evrov.
V integralnem proračunu je torej prek DDV in trošarin 638 milijonov evrov izvorno za zdravstvo namenjenega denarja, od katerega vrnejo zdravstvu zgolj manjši delež – predlani 156, lani 182 milijonov evrov, in sicer za investicije in delovanje ministrstva in njegovih organov (agencija za zdravila, inštitut za varovanje zdravja, inšpektorati ...). Slovenija je s tremi odstotki denarja, ki ga daje za zdravstvo iz integralnega proračuna, na repu med vsemi državami s primerljivimi sistemi (glej tabelo). Avstrija, ki jo dostikrat postavljajo za zgled, daje iz svojega državnega proračuna za zdravstvo kar 31 odstotkov!
Infografika: Delo
Le 6,4 odstotka BDP
Skozi dopolnilna zavarovanja se del za zdravljenje zbranega denarja prav tako odliva drugam (tudi v dobičke zasebnih zavarovalnic), lani dobrih 60 milijonov evrov. V dvajsetih letih bi bilo to 1,2 milijarde evrov. Seveda dopolnilno zavarovanje okoli 400 milijonov evrov na leto zdravstvu tudi prinese. Ker je to vsebinsko del obveznega zavarovanja, ga je že nekaj vlad poskušalo ukiniti ali reorganizirati. Vlada Mira Cerarja načrtuje isto. Kako bi ta denar nadomestila, do danes ni natančno povedala.
Načrti vlade za denar
Če bi se integralni proračun odpovedal zdravstvenemu denarju, ki se je »po pomoti« znašel v njem, ne bi imelo zdravstvo nikakršnih težav več.
