Od najlepšega dvoboja do skrivnosti starovercev

Med zgodbami, ki so septembra izstopale na delo.si, je največ zanimanja požela dvojna slovenska zmaga na kolesarski dirki po Franciji. Za vas sta kolesarsko dogajanje spremljala Miha Hočevar in Miroslav Cvjetičanin. »Najlepši dvoboj v slovenski športni zgodovini,« je ob tem zgodovinskem dogodku zapisal Miha Hočevar. Izpostavil je, da Tadej Pogačar in Primož Roglič skupaj pišeta slovensko kolesarsko pravljico, in čeprav sta bila srdita tekmeca, nikoli nista izgubila spoštovanja drug do drugega.

Dan slave je prišel

Kolesarski uspeh je pritegnil tudi takšne, ki tega športa prej niso spremljali. Tudi za tiste, ki so dirko prvič gledali, so bile zadnje minute Toura, na katerih se je odločalo o zmagovalcu, napete. Opaziti je bilo tudi navijače, o katerih se je zdelo, da tekmovalce prej motijo, kot spodbujajo. Miroslav Cvjetičanin je pojasnil, da je kolesarstvo šport, pri katerem se lahko svojega junaka dotakneš kar med tekmo, da pa je na televiziji to vsekakor videti precej bolj dramatično, kot je v živo.

Navijači na Touru, nadloga, norci ali nepogrešljivi

Ta mesec je saga, ki se je vlekla od poletja, le prišla h koncu. Govorimo o dogajanju v Desusu. Aleksandra Pivec, ki je zapustila mesto predsednice stranke, bo očitno morala zapustiti tudi ministrski stolček. To je postalo jasno, ko se je predsednik vlade Janez Janša odločil, da bo predlagal njeno razrešitev. Aleksandra Pivec je povedala, da je Janša ni pozval k odstopu, a je glede na to, da je njen odhod tudi formalno predlagala stranka, poslanci pa so zagrozili z odtegnitvijo svojih glasov, napovedal njeno razrešitev. »To je žalosten dan za slovensko demokracijo,« je komentirala. In kaj zdaj? Novinarka Barbara Eržen, ki je to dogajanje spremljala in o njem poročala, je v komentarju zapisala, da bo nova preizkušnja za koalicijo izbira novega predsednika Desusa. »Politična saga v Desusu pa je v vsem tem času odvračala pozornost – in morda je to komu tudi ugajalo – od resnejših političnih tem, kot je stanje javnih financ zaradi epidemije novega koronavirusa,« je dodala.

Konec enega od poglavij politične sage v Desusu

Čeprav verjamemo, da je večina že naveličana koronavirusa, mimo njega ne moremo – še vedno je tu med nami, še vedno imamo težave pri spopadanju s to boleznijo in še vedno naše bralce zanimajo informacije o tem. Med najbolj branimi vsebinami so bili tako prispevki o težavah, s katerimi se soočajo v šolah, pa zapleti glede nošnje mask ter nejasna navodila, ki smo jih dobili prek vladnih novinarskih konferenc. Vedno več je opozoril, da ne smemo gledati le zgolj in samo na koronavirus, pač pa na našo zdravstveno sliko kot celoto. Čeprav je bilo takšnih opozoril skozi članke in komentarje res veliko, je posebno pozornost pritegnila zgodba Maje Kalan Pongrac. Opisala je lastno izkušnjo nedostopnosti ustrezne zdravstvene obravnave. V aktualnih pogojih delovanja zdravstva med pandemijo covida-19 je bila zaradi razlitega slepiča operirana šele deveti dan po pojavu simptomov. Lahko bi tudi umrla, je zapisala. V ZD Kranj menijo, da strokovne napake ni bilo. Ne bo niti nadzora.

Ko si po razlitju slepiča operiran šele deveti dan

Za eno najbolj zanimivih zgodb ta mesec je poskrbela novinarka Milena Zupanič. Pisala je o paru, ki je iskal vrt, kupil pa celo kmetijo. Bogdan in Petra Mak sta namreč pred petimi leti iskala vrt, da bi iz središča Maribora, kjer stanujeta, lahko večkrat pobegnila v naravo. Na koncu sta kupila nekaj manj kot pet hektarov kmetijskega zemljišča v Vodolah in v izjemno kratkem času vzpostavila cvetočo ekološko kmetijo, ki zdaj meri 15 hektarov, na njej pa je več turističnih in izobraževalnih zanimivosti in doživetij. Sta dober primer oživljanja podeželja, o katerem se veliko govori, a je pogosto težko zapustiti varno pot in začeti na novo.
 

Iskala sta vrt, kupila pa celo kmetijo

Odmevna je bila še zgodba iz rubrike Carpe diem. Novinar Aljaž Vrabec je pisal o Pavlu Medveščku in staroverstvu. Kako so nekoč verovali v moč narave, niso poznali sramu zaradi spolnosti in golote, že davno tega so imeli vedeževalke ... Med pripovedovanjem o pradavnih verovanjih, kačjih glavah, luninem vplivu in starodavnih vedeževalkah se zdi, da posebno numerološko moč nosi tudi njegov rojstni datum – osmi osmi ‘33 (8. avgust 1933). To sam rad pove. Gradivo za svoje knjige je nabiral v zahodni Sloveniji, največ v Posočju, hodil je še po Baški grapi, Cerkljanskem, Postojnskem …

Mož, ki je 42 let čuval skrivnosti starovercev