Od olimpijade do cvetlične fantazijade

Potem ko so v nedeljo s sklepno slovesnostjo v Londonu tako rekoč odcvetele XXX. poletne olimpijske igre moderne dobe, je tik zatem v Mozirskem gaju prav na temo največjega športnega tekmovanja zacvetelo 12. državno prvenstvo v floristiki in 4. državno prvenstvo mladih cvetličarjev.

Pod šestimi belimi šotorčki, posejanimi po zelenici pri vhodu v Mozirski gaj, je bilo tako in drugače pospravljenih po okoli tristo cvetlic, nanje pa so nemo čakale nenavadne konstrukcije raznovrstnih oblik: od skoraj tekaškega štadiona s peskom za kakšne Liliputance in sklede na peclju z zlatimi ognjenimi zublji do v nitke vpete zlate črke Altius, Citius, Fortius ter pomanjšana arhitektura v zlatem in ogledalcih, podobna postmodernističnemu interieru znamenite blejske slaščičarne.

Ko je eden od prirediteljev napovedal, da pomočniki niso več zaželeni, je bilo jasno, da se je prvi del tekmovanja začel. Tekmovalci so se pomerili v treh temah, najprej v stvaritvi pogrinjka za pogostitev športnika, fantazijski kreaciji na temo olimpijade ter izdelavi prostega šopka za zmagovalca Ave triumphator, hkrati pa tudi v dveh starostnih kategorijah. Večja je vladala med mladimi do 24 let, manjša med seniorjema.

Dobre priprave so očitno zlata vredne, saj kakšnega hitenja ne v rokah ne s tekanjem od enega šopa cvetja do drugega niti na enem tekmovalnem mestu ni bilo zaznati. Tudi dve uri sta bili, kot so prikimavali vprašani, več kot dovolj za tisto, kar so si zamislili. »Že vnaprej je treba dobro premisliti, kolikšna je količina cvetja, katero tehniko boš ubral in kako težavno nalogo si boš zadal, da jo boš lahko tudi izpeljal. Največ razmisleka sem si vzel za osrednjo temo fantazije, najmanjša tudi po obsegu pa je zadnja – šopek, ki mora biti zvezan za v roko,« je pojasnjeval tekmovalec Marjan Planinšek, ki je že večkrat osvojil državno lovoriko. Tisti hip je z gobami, ki zadržujejo vodo, polnil steklene okvirje na petih visokih kubusih različnih barv, simbolno rečeno, olimpijskih krogih. Ko smo že pri cvetličarskih gobah: zanje je eno od tekmovalnih (sponzorsko izumljenih) pravil nalagalo tekmovalcem, da morajo v aranžmajih porabiti kar 70 odstotkov od 40 podarjenih primerkov. To je bil očitno tudi eden od večjih ustvarjalnih izzivov. Dva pogrinjka sta že po prvi tretjini prvenstva piko na i dobila prav s koščki cvetličarskih gob. V kreacije je bilo treba seveda vtkati tudi večino cvetja, ki so ga po izboru in predlogih odbora sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tokrat podarili pokrovitelji. A očitno niti to ni privabilo večjega števila tekmovalcev, je pa zagotovilo izenačeno izhodišče za sodelujoče, saj so ustvarjali iz istovrstnega nabora cvetja.

Zmagovalne poti

Idrijski cvetličar Ivo Uršič je lilije, vrtnice, hortenzije, lisianthuse in rogoze namenil tlakovanju »zmagovalne poti« na nekakšnem pomanjšanem tekaškem štadionu. Konstrukcija, pri kateri mu je pomagal mizar, pa je komajda prispela pod tekmovalni šotor. Zanjo namreč prej niso preverili, ali jo bo sploh mogoče naložiti v kombi, zato so koncu morali najti večjega, je v smehu povedal sogovornik, medtem ko je v ognjene zublje začel spreminjati svojo drugo kreacijo v skledi na peclju. Obrise je začela dobivati tudi »gimnastičarka« 22-letne Karmen Resnik s Trojan, kovinska konstrukcija z vgrajenimi vejami in tremi krogi. Mednje je sogovornica med drugim vpletala lilije, nageljne, vrtnice, alstromerije, kale in anterium. To tekmovanje je bilo zanjo in Simono Šinkovec nekakšen trening za ekipno evropsko prvenstvo mladih cvetličarjev, ki bo oktobra v okviru olimpijade poklicev potekalo v Belgiji. Spoznali sta se med prakso v cvetličarni Marjana Planinška, ki ju je nekako tudi spodbudil, da se udeležita tega domačega prvenstva.

Simona s tekmovalno številko tri je olimpijski duh v cvetličnega spremenila s tridelnim pogrinjkom, ki bi lahko stal na sprejemu pri predsedniku, je pojasnila. »Ste kaj spremljali olimpijske igre?« »Bolj rezultate.« »Kaj pa šopke, ki so jih prejeli zmagovalci?« »Sem, ja, izdelani so bili v barvah olimpijskih krogov. Zdeli so se mi lepi,« je na kratko odgovarjala temnolasa sogovornica in polnila visečo konstrukcijo, ki sta jo zvarila skupaj z očetom. Ta je z gladiolami, alstromerijami, lilijami, sončnicami in dalijami vse bolj žarela v ognjenih tonih.

Prav tako je z delom hitel njen sosed Kimy Beguš Kutin, ki je nadarjenost dokazal že na več tekmovanjih, tudi na evropski ravni. Njegova fantazijska stvaritev je med pripravami zahtevala prava fasaderska dela, je pripomnil. »Tam moraš naliti še vodo!« ga je tisti hip prišel opomnit oče Matjaž, tudi nekdanji državni prvak v floristiki, ki je sina v Mozirskem gaju spremljal kot pomočnik. Kimy je mimogrede pojasnil že izdelan pogrinjek. »Z očetom sva se osredotočila na barvno skladnost cvetja, ker je bilo treba večino porabiti, sva ga morala kar malo nabasati. Balinčke sva uporabila zato, ker simbolizirajo šport, hkrati pa so v barvah olimpijskih krogov,« je opisoval v cvetje zbujeno kovinsko konstrukcijo, okronano s steklenicama penine.

»Državno prvenstvo je bilo še pred leti preizkušanje, kam sodiš, danes pa ga stroka sploh ne jemlje več resno. Cvetličarji so zadovoljni s položajem, ki so si ga izborili na trgu, in s krogom strank, svoje je naredila še kriza, saj so za marsikoga prevelik zalogaj že potni stroški in izgubljeni čas,« je skromno udeležbo, ki je bila taka nedvomno tudi zaradi dopustov in praznika, komentiral eden od sodnikov Franci Landeker, sam prav tako večkratni državni prvak. Ko je tekmovanja obiskoval še kot tekmovalec, je nastopilo po petnajst udeležencev, celo dvajset, ki so se v šestih disciplinah merili dva dni.

»Prvenstvo bi moralo biti izziv za vsakega cvetličarja. Preizkusiš svoje meje in si lahko dovoliš več drznosti. A še največ poguma zahteva prijava. Cvetličarji se nekako bojijo neuspeha. Prav v teh negotovih časih pa bi bilo treba pokazati še več ustvarjalnosti,« je na glas razmišljal tudi Marjan Planinšek nekje na sredini tekmovalnega dne, ki ga je nekaj ur zatem okronal z naslovom državnega prvaka med seniorji.