Od rabljenih škornjev do tehnološkega stikalnika

Rezultati prvega socialnega podjetja v Posavju, Zavoda Knof, so prodajalne rabljenih stvari, urbano vrtnarstvo in gradnja iz naravnih materialov.

Objavljeno
22. februar 2018 08.43
Janoš Zore
Janoš Zore

Krško – V predzadnji sobi prostorov socialnega zavoda Knof je med vrečami starih predmetov, ki so se jim ljudje odpovedali, nemogoče hoditi. Rabljene stvari bi pred leti končale na smetišču, zdaj čakajo na prodajo v eni od štirih Knofovih trgovinic z rabljenimi predmeti.

To je le eden od rezultatov desetletnega dela na področju socialnega podjetništva, ko so knofovci ustvarili 65 zaposlitev.

»Velikokrat obiščem to trgovino. Mnoge stvari so namreč kot nove, uporabne še za dve generaciji. Največkrat kupim prte, tudi kakšen pulover, bundo,« je v krški trgovini Stara šola, ko je za tri navadne prte in enega čipkastega plačala 5,85 evra, dejala Krčanka Stanka. Kmalu zatem je gospa v trgovino prinesla dve vrečki čevljev. »Zelo dobro so ohranjeni in topli za zimo,« je ugotovil Blaž Novak, ki v trgovini pomaga kot prostovoljec. »Takoj jih bom dala v prodajo,« je na glas razmišljala prodajalka Sanja Mačešić, prav tako prostovoljka – in na prodajni listič napisala sedem evrov. Nato je v roke prijela elegantne ženske škornje. Usnjene, zgoraj brez poškodb, podplat rahlo obrabljen, na njem pa cena 1620 kun. »To je 200 evrov. Mi jih bomo prodajali za 12 evrov, drugače ne bodo šli. Ljudje so se navadili, da več kot toliko za čevlje ne dajo.«

»Predmetov za prodajo imamo ogromno,« je povedala direktorica zavoda Knof Mojca Žganec Metelko. Odkar so krško trgovino z rabljenimi predmeti Stara šola novembra prestavili z obrobja zaspanega starega dela Krškega na tržnico na Vidmu, je namreč zaloga podarjenih stvari vedno večja. »Na dan dobim tri, štiri večje škatle,« je pojasnila Sanja. »Denar ustvarimo tako rekoč iz nič, saj bi stvari drugače končale na smetišču,« je dodal Blaž.

Trenutno je največje povpraševanje po zimskih jaknah, vedno so aktualna otroška oblačila. Ob našem obisku je bil na voljo zelo malo nošen debel pulover znamke Benetton – za štiri evre. Evro več so zahtevali za otroške vodoodporne škornje velikosti 25. Na drugi strani cenovnega razpona sta bila s 55 evri televizor LCD z diagonalo zaslona 82 centimetrov in komoda za 90 evrov. Za bistveno manj denarja so ponujali babuške, prenosni mini likalnik, smučarske čevlje, rolerje, igrače, še neodprt komplet masažnega olja in sladkornega pilinga ...

Za 350 ton manj odpadkov

Prvo trgovino z rabljenimi predmeti je zavod Knof odprl leta 2012 v Boštanju v prostorih nekdanje šole. Ime se je prijelo, rabljene predmete je danes mogoče kupiti v Brežicah, Krškem, Sevnici in Trbovljah, je povedala direktorica: »Pogovarjamo se še o odprtju prodajalne v Litiji. Stara šola v Sevnici je bila tako uspešna, da smo ustanovili zavod, v katerem je direktorica Snježana Mančić, ki je sprva delala kot prodajalka v tej trgovini in je v Slovenijo prišla iz Srbije.«

Stara šola je med Posavci morda najbolj znan produkt desetletnega delovanja sprva društva K.N.O.F., ki je od leta 2007 najprej delovalo na področju prostovoljstva, nato pa tretjega slovenskega socialnega podjetja, prvega v regiji: »Naš cilj je ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za ranljive skupine. V desetih letih smo ustvarili 65 novih delovnih mest, od tega 22 rednih, 25 za javne delavce in 18 subvencioniranih s sredstvi z javnih razpisov. V razna prostovoljna dela ter usposabljanja smo vključili 137 ljudi, od teh jih je 42 odstotkov službo dobilo drugje, kar pomeni, da so tudi zaradi vključitve v aktivnosti Knofa postali bolj zaposljivi.«

Metelkova pravi, da so v desetletju ustvarili 756.000 evrov prihodkov, od tega približno 400.000 evrov s prodajo izdelkov in storitev na trgu, največ s prodajalnami rabljenih predmetov: »Stare šole s ponovno uporabo, pralne plenice Kiss, naravna gradnja Veles in naravna dekoracija Zeleni vrt so skupaj zmanjšale količino odpadkov za približno 350 ton.«

V socialnem inkubatorju je nastalo 21 podjetnih centrov. Deset jih še vedno deluje, dva sta se preoblikovala v zaposlitev v drugem podjetju, trije po odcepitvi v samostojno podjetje, eden pa je ugasnil po upokojitvi vodje. Kineziologinja Teja Zakšek je odprla podjetni center Gaja 3, ženski iz Rusije so omogočili vključitev s klasično dejavnostjo (manikura in ličenje). Ob Stari šoli najvišje dohodke dosega Zeleni vrt, ki ga na področju urbanega vrtnarstva vodi Milena Mastnak. Zavod Veles iz Šentjanža, ki se ukvarja z gradnjo hiš iz naravnih materialov, sodi med danes samostojne podjetne partnerje, ki jih je zavod Knof pomagal ustanoviti.

Tehnološki laboratorij

Mati Sanje Mačešić, ki v trgovini pomaga kot prodajalka, Ksenija Lovrin Mačešić, je s pomočjo zavoda Knof leta 2013 svojo poslovno idejo preoblikovala v uspešno podjetniško izkušnjo. Poleg pralnih pleničk iz bambusa Kiss prodaja tudi blazinice za dojenje, slinčke, robčke in ženske vložke: »Brez pomoči zavoda Knof mi verjetno ne bi uspelo. Ne zgolj zaradi skupnega računovodstva in administracije, kar znižuje stroške, temveč tudi zaradi možnosti posvetovanja o poslovnih odločitvah.«

Ksenija Lovrin Mačešić je knofovcem idejo o tem, da bi ljudje že od rojstva morali skrbeti za ustvarjanje čim manj odpadkov, predstavila, ko je pri 55 letih izgubila službo vodje računovodstva. Čeprav pravi, da prihodki od prodaje niso visoki in da je mlade mamice težko prepričati, da bi uporabljale pralne pleničke, je danes zadovoljna s prehojeno podjetniško potjo: »Ob prihodkih podjetje zadovoljuje tudi socialne potrebe. Imam stik z mladimi, ki mi dajejo energijo za naprej.«

V prihodnosti Mojca Žganec Metelko upa na več zaposlitev s področja tehnoloških dejavnosti. S selitvijo krške Stare šole v večje prostore sredi mesta bodo namreč 1. marca zagnali tehnološki stikalnik. Stroje so dobili ravno včeraj: »Zadruga Stikalnik je namenjena mladim, že uveljavljenim podjetnikom in brezposelnim, da dobijo nova znanja na CNC-stroju, 3D-tiskalniku, laserskem rezalniku in mikrokrmilnikih za izdelavo majhnih robotov. Zadruga bo delovala po principu mesečne članarine za izdelovalni laboratorij (Fab Lab), ki bo omogočala nekaj ur brezplačne uporabe strojev. Podobni laboratoriji že delujejo, recimo, v Ljubljani, Mariboru in Postojni. V načrtu je ustanovitev vseslovenske mreže Fab Labov, mi z našim želimo zagotoviti pokritost Posavja. Mentorja za delo s stroji, elektroinženirja, že imamo. Ker nam plastika ni všeč, smo za 3D-tiskalnik poiskali polnilo iz konoplje, da lahko izdelek po koncu rabe odložimo na kompost.«

Zavod Knof je tehnološke novosti oktobra predstavili na brežiškem obrtno-podjetniškem sejmu, kjer je, predvsem med mladimi, že navezal stike z dizajnerji in navdušenci nad 3D-projektiranjem. Ob Fab Labu bo 1. marca na krški tržnici urejen prostor tudi za sodelo, morda prvi uraden tovrsten v Posavju.

»Ob povedanem bomo v Krškem lahko znova gostili prostovoljce iz tujine, januarja sta prišli dekleti iz Portugalske in Madžarske ter že oživili mladinske aktivnosti v Sevnici,« je dejala Mojca Žganec Metelko: »Obe sta navdušeni za socialno ekonomijo. Upamo, da bosta pustil velik odtis, kot so ga že nekateri tuji prostovoljci pred njima. Eden izmed njih, Alex iz bližine francoskega Nantesa, je, recimo, zaslužen za prvo prodajalno Stare šole.«