Tiskane izdaje
Nismo popolnoma zadovoljni s sporazumom, a smo ga sprejeli, ker vendarle precej izboljšuje položaj zaposlenih, dan po sklenitvi dogovora komentirajo predstavniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Z doseženim dogovorom so se strinjali tudi delegati na kongresu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Za njihovo področje bo, po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja, ki so mu sicer danes potrdili še en mandat na čelu organizacije, sporazum prinesel 116 milijonov evrov na letni ravni, o parafiranem dogovoru pa bodo izpeljali tudi posamično glasovanje celotnega članstva.
Pasovni dvigi in višji dodatki
Po neuradnih informacijah je dogovor, pri katerem se zvišanja nanašajo na ves javni sektor, skupaj vreden približno 306 milijonov evrov, kar je ravno toliko, kot je bila pripravljena odšteti že Cerarjeva vlada marca, le da so dvigi nekoliko drugače razporejeni.
Besedilo sporazuma še ni javno, znano pa je že, da je predvidenih več pasovnih dvigov plač, in sicer bodo zaposleni do 26. plačnega razreda, kjer so se anomalije odpravljale že lani poleti, deležni štiriodstotnega zvišanja (en plačni razred), uslužbenci nad 26. plačnim razredom bodo pridobili dva plačna razreda (osem odstotkov), tisti, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva doktorat, magisterij ali specializacija, pa bodo za tri plačne razrede na boljšem (12 odstotkov). Dvigi bodo postopni: za en plačni razred 1. januarja 2019, za drugega 1. novembra 2019 in za tretjega 1. septembra 2020, so pa iz teh splošnih dvigov izvzeti zdravniki, funkcionarji, direktorji in ravnatelji.
Še en dodatni plačni razred dobijo razredniki ter medicinske sestre na intenzivni terapiji III, diplomirane babice in diplomirane medicinske sestre v porodnem bloku.
Zdravstvena sindikata sta dosegla dvig dodatkov – za nočno delo (s 30 na 40 odstotkov urne postavke osnovne plače), za nedeljsko delo (s 75 na 90 odstotkov), za praznično delo (z 90 na 120 odstotkov) in za deljen delovni čas (s 13 na 15 odstotkov).
Širi se karierno napredovanje v šolstvu, kulturi in sociali, tako da lahko uslužbenci dosežejo en plačni razred več, kot je bilo najvišje doslej.
Uslužbenci z minimalno plačo ali še manj bodo prejeli višji regres, in to že letos, poračun 208 evrov dobijo decembra.
Uvajata se jubilejna nagrada za 40 let dela in odpravnina ob upokojitvi v višini treh plač (doslej sta bili dve).
Glede še veljavnih varčevalnih ukrepov so se dogovorili za trajen zamik izplačila napredovanj z aprila na december ter da ostane delovna uspešnost zamrznjena do 1. julija 2020.
Brez kvoruma ni dogovora
Da bi vsebina stavkovnih sporazumov zaživela v praksi, je treba splošne zadeve prenesti v panožne in krovno kolektivno pogodbo za javni sektor. Za veljavnost zadnje pa je potreben kvorum, torej podpis 22 od 42 sindikatov javnega sektorja. Če ta ni dosežen, bi zadoščalo tudi, da jo podpišejo sindikati, ki zastopajo 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Zato je odločilno, kako se bo odločila koordinacija stavkovnih odborov, ki jo vodi Jakob Počivavšek. V ponedeljek so zapustili pogajalsko mizo, a so danes vlado pozvali k nadaljevanju pogovorov. Počivavšek zagotavlja, da ne bodo blokirali dogovora, a želijo najprej videti besedilo stavkovnega sporazuma: »Mi smo prvi, ki si želimo, da bi čim več javnih uslužbencev čim prej dobilo višje plače. Ne nazadnje je bila naša koordinacija tista, ki si je ves čas prizadevala, da bi se dogovorjeno nanašalo na vse uslužbence, v nasprotju z nekaterimi drugimi sindikati, ki so v teh pogajanjih zastopali izrazito ozke interese.«
