Markeš poudarja, da je naloga vlade izvrševati voljo ljudstva, namesto tega pa jemljejo vse vzvode moči v svoje roke, zaradi česar bi moral parlament predsednika vlade odstaviti. Žerdin se strinja, da Logarjevo pisanje za koalicijske partnerje nevzdržno. Markeš meni, da bi takšno dejanje moralo pomeniti Logarjev politični samomor, namesto tega pa gre za inavguracijo nore politike.
Preberite še:
Od srede do srede: O parlamentarni komediji zmešnjav
Kakšna je razlika med druženjem ob Kolpi ali pred DZ?
Nesolidarna Evropa in nedemokratični impulzi
Od srede do srede: O parlamentarni komediji zmešnjav
Kakšna je razlika med druženjem ob Kolpi ali pred DZ?
Nesolidarna Evropa in nedemokratični impulzi
Markeš Janševo basen o žabah dopolnjuje z basnijo o žabi in škorpijonu. Meni, da je Janša kot škorpijon, ki prosi žabo, da ga popelje čez reko. Žaba to seveda odkloni, rekoč da jo bo pičil, a škorpijon obljublja, da je ne bo. Seveda jo med prehodom reke piči. Ko umira, ga žaba vpraša, čemu je to storil, in medtem ko se oba utapljata, ji škorpijon pojasni, da je taka pač njegova narava in drugače ne more. Markeš meni, da so ta žaba koalicijske partnerice, ki jih Janša potrebuje, da lahko vlada. A zdaj smo vsi v kleščah tega škorpijona, opozarja.
Janša ogroža vse. »Vsi smo Mojca Šetinc Pašek!« poudarja Markeš in opozarja, da ljudje, kot sta Janša in Logar, ne sodijo v politiko in ne morejo ostati nekaznovani za svoje laži in žaljenja. Poudarja, da ne smemo ostati tiho, ko izgubljamo civilizacijske pridobitve.