Od štabnega dokumenta do osebe X

Preiskava nakupa oklepnikov čedalje bliže epilogu, vprašanj pa še vedno več kot odgovorov. Za politično higieno v Sloveniji bo na koncu preiskave ključna ugotovitev, kdo se je »pod mizo« dogovarjal s Patrio.

Objavljeno
17. oktober 2009 11.06
Tanja Starič
Tanja Starič
Ljubljana - Sporni nakup oklepnikov patria, 278 milijonov evrov vrednih osemkolesnikov, ki naj bi jih slovenska vojska do konca leta dobila 135, je prerasel v afero maja 2008, ko je finska policija zaradi posla s Slovenijo na Finskem aretirala dva uslužbenca Patrie. Zgodba pa se je seveda začela bistveno prej.

Kot je povedal Janez Janša, je Patria že maja leta 2005 pripravila »štabni dokument« o tem, kakšne možnosti ima, da bi sklenila posel v Sloveniji; v njem je, po Janševih navedbah, na podlagi informacij Jureta Cekute, ugotavljala, kdo so ključni ljudje v državi, ki imajo odločilen vpliv na tako pomembne odločitve. Na seznamu so bili, trdi Janša, po vrsti navedeni predsednik države Janez Drnovšek, nekdanji premier Tone Rop in tedanji predsednik vlade Janez Janša.

 

Toda šele decembra 2005, torej pol leta po nastanku »štabnega dokumenta«, je začelo obrambno ministrstvo zbirati ponudbe za nakup oklepnikov; kot je znano, se je poleg Patrie za posel potegovala tudi Sistemska tehnika. Maja 2006 so se začela testiranja krpanov in patrij, mesec dni pozneje pa je ministrstvo objavilo, da je na mednarodnem razpisu izbralo Patrio. Decembra 2006 je takratni minister za obrambo Karl Erjavec podpisal pogodbo o nakupu finskih oklepnikov.

 

Od parlamentarne ...

Z nakupom oklepnikov se je leta 2007 začela ukvarjati parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil Milan M. Cvikl. Podlaga za preiskavo je bila njegova ugotovitev, da je bil največji orožarski posel v Sloveniji nepregleden in negospodaren, slovenske davkoplačevalce pa je prikrajšal za 50 milijonov evrov. Komisija po hudih političnih zapletih ni dokončala dela: pred sprejetjem sklepnega poročila, tik pred iztekom mandata, so Cvikla odstavili z mesta predsednika komisije.

 

.... do kriminalistične preiskave

Februarja 2007 je Patria nakazala 2,3 milijona evrov Wolfgangu Riedlu, ta pa je denar nakazal naprej Walterju Wolfu in Juretu Cekuti. Sporno nakazilo so »zaznali« avstrijski organi pregona; avstrijski Interpol je v nekaj držav, tudi v Slovenijo, poslal depešo o sumljivih transferjih denarja. Slovenski Interpol je iz neznanih razlogov depešo založil za pol leta.

 

Toda v vmesnem času, maja 2007, so finski organi pregona opravili prve hišne preiskave. Priprli so dva uslužbenca Patrie, tudi izvršnega direktorja Heikkija Hulkkonena; avgusta pa je z mesta izvršnega direktorja odstopil Jorma Wiitakorpi. Afera Patria je tako dobila pospeške, ki so se stopnjevali do lanskega septembra, ko je finska javna televizija objavila oddajo Resnica o Patrii. V njej avtor novinar Magnus Berglund navaja, da se v dokumentih, ki so jih neuradno prejeli, na več mestih kot prejemnik podkupnine pojavljata črka »J« in njegova stranka SDS. »Finsko podjetje v državni lasti je podkupilo predsednika slovenske vlade,« je Berglund končal svojo oddajo.


Vprašanja brez odgovora

Objava oddaje je imela v slovenskem političnem prostoru učinek atomske bombe. Ob vseh dilemah, od spornosti nakupa oklepnikov, domnevnega suma korupcije v vrstah državnih uradnikov, neustreznosti oklepnikov, vlogi posrednikov v mednarodni trgovini z orožjem, o tem, ali je bil posel dogovorjen že pred mednarodnim razpisom, je prav vprašanje, ali je predsednik vlade dobil podkupnino, zasenčilo vse drugo. Janša je vložil celo vrsto tožb - proti Berglundu, Bojanu Potočniku, Milanu Švajgerju in Dragu Kosu.

 

A mednarodna preiskava se je nadaljevala. Marca 2009 so bili tudi v Sloveniji zaslišani prvi osumljenci; po neuradnih podatkih jih je deset. V četrtek je prišel na vrsto tudi Janez Janša, ki je - tako je rekel - končno imel priložnost zavrniti vse sume in obtožbe.

 

Več v sobotni tiskani izdaji Dela