Tiskane izdaje
Zagreb - Odbor hrvaškega sabora za pomorstvo, promet in zveze je danes na seji pred začetkom jesenskega zasedanja sabora, ki se začne prihodnji teden, razpravljal o slovenskih stališčih glede epikontinentalnega pasu. Odbor je soglasno sprejel sklep, v katerem je poudaril, da se je seznanil s slovensko namero, in podprl vlado v njenih prizadevanjih za rešitev odprtih vprašanj s Slovenijo. Zavrnil pa je predlog opozicije, naj hrvaška vlada čimprej pripravi predlog arbitraže s Slovenijo.
Odbor je sprejel sklep, ki ga je predlagal član odbora iz vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Živko Nenadić, v katerem pravi, da se je odbor seznanil "s slovensko namero glede razglasitve epikontinentalnega pasu in v zvezi s tem podpira prizadevanja hrvaške vlade za rešitev spornih vprašanj s Slovenijo v skladu z dobrososedskimi odnosi in mednarodnim pravom".
Drugega sklepa, ki ga je predlagala predsednica odbora in članica opozicijske Hrvaške narodne stranke (HNS) Alenka Košiša Čičin-Šain, odbor ni sprejel. V njenem predlogu piše, da se odbor zavzema, da hrvaška vlada čimprej pripravi predlog arbitraže s Slovenijo, zato ker dosedanja pogajanja niso prinesla zadovoljivih rezultatov. S predlogom o arbitraži bi se tudi formalno odprl postopek za dokončno razmejitev na morju, hkrati pa ne bi odstopili od morebitnega reševanja sporov in dvostranskih pogajanj, še piše v predlogu, ki ga je odbor zavrnil.
Seje odbora se je udeležila tudi vodja oddelka za mednarodnopravne zadeve hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije Andreja Metelko Zgombić, ki je članom odbora v luči slovenskega predloga zakona o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu pojasnila, da ima epikontinentalni pas lahko samo država, katere ozemeljsko morje se dotika odprtega morja.
Italija in Jugoslavija sta si leta 1968 razdelili morsko dno
Metelko Zgombićeva je dejala, da sta si Italija in Jugoslavija leta 1968 razdelili morsko dno, z osamosvojitvijo držav nekdanje Jugoslavije pa je pravica do epikontinentalnega pasu ostala Črni gori in Hrvaški, ker, kot je dejala, pas lahko dobi tista država, pred kopnim katere se ta nahaja. Pojasnila je, da gre za vprašanje, ki ni povezano z vprašanjem nasledstva, se pravi, da ne gre za premoženje, ki se ga enakopravno razdeli med naslednice nekdanje države. Če bi bilo tako, bi lahko tudi Makedonija zahtevala svoj del, je dejala Metelko Zgombićeva in dodala, da so za to vprašanje merodajne samo določbe mednarodnega prava.
Metelko Zgombićeva je nadaljevala, da sta Slovenija in Hrvaška z ustavnima listinama s 25. junija 1991 določili mejo na kopnem, medtem ko je mejo na morju še treba določiti. Toda meje na morju ni mogoče določiti na podlagi nasledstva, temveč v skladu s konvencijo ZN o pravu morja, je pojasnila. Metelko Zgombićeva je dejala, da je bil povod za slovensko odločitev o ekološki coni in epikontinentalnem pasu nedavni dogovor med Hrvaško in Italijo o, kot je dejala, natančnem načrtu določenih točk epikontinentalnega pasu.
Z osamosvojitvijo je Hrvaška ipso facto postala naslednica sporazuma med Italijo in SFRJ o razmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968, je povedala Metelko Zgombićeva. Kot je dodala, se hrvaški in italijanski strokovnjaki že nekaj let pogajajo o natančnem izračunu točk, ki "ločujejo hrvaški in italijanski epikontinentalni pas". S sporazumom med Italijo in SFRJ iz leta 1968 so bile določene točke razmejitve epikontinentalnih pasov od 1 do 42, pri čemer je točka 1 v severnem Jadranu točka T5, kjer se končuje meja ozemeljskega morja, ki je bila določena z osimskimi sporazumi. Od te točke, je dejala Metelko Zgombićeva, je potekala tudi meja med epikontinentalnima pasovoma med državama.
S sporazumom iz leta 1968 niso bile dokončno določene koordinate, ker takrat ni obstajal natančen satelitski izračun oz. tehnologija, s katero bi lahko natančno določili točke razmejitve. Zdaj smo s sodobnimi satelitskimi metodami ugotovili, da obstajajo odstopanja za okoli 50 metrov glede na sporazum iz leta 1968, je povedala Metelko Zgombićeva. Tako so konec julija hrvaški in italijanski strokovnjaki natančno izračunali koordinate ter primerjali jugoslovanske in italijanske zemljevide po sporazumu iz leta 1968, na podlagi česar so izračunali aritmetično sredino in določili natančne točke med italijanskim in hrvaškim epikontinentalnim pasom, je dodala. Po besedah Metelko Zgombićeve ne gre za novo razmejitev, kot so se zbali v Sloveniji, temveč gre za to, da je zdaj s sodobnimi metodami določeno, kar je bilo dogovorjeno s sporazumom iz leta 1968.
Slovenija ne more razglasiti epikontinentalnega pasu
Slovenija zaradi geografskega položaja "nima možnosti razglasitve epikontinentalnega pasu", zato razglasitev nima pravnega učinka, trdi Metelko Zgombičeva. Dodala je, da je hrvaška stran to jasno povedala slovenski in da je slovenski predlog po ocenah hrvaške strani pravno škodljiv, ker z razglasitvijo pasu posega na območje, kjer že obstajajo suverene pravice in jurisdikcija Hrvaške. Da bi Slovenija sploh dobila možnost razširitve svoje jurisdikcije, bi moralo po besedah Metelko Zgombićeve njeno ozemeljsko morje priti do odprtega morja. To je še posebej vznemirilo hrvaško vlado, saj bi imela Slovenija v skladu s tem predlogom svojo jurisdikcijo pred hrvaško obalo, je menila Metelko Zgombićeva.
Predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva je članom odbora še pojasnila, da če bi spor o meji na morju reševali z mednarodno arbitražo, ga potem ne bi mogli reševati tudi na enem od mednarodnih sodišč. To pomeni, je pojasnila, da se arbitraža in mednarodno sodišče medsebojno izključujeta oz. spora ni mogoče najprej reševati z arbitražo, nato pa še na enem od mednarodnih sodišč.
Za hrvaško stran meja v Piranskem zalivu poteka po črti sredine
Predsednica odbora Alenka Košiša Čičin-Šain je poudarila, da za hrvaško stran meja v Piranskem zalivu poteka po črti sredine, in dodala, da Slovenija, tudi če bi imela 80 ali 100 odstotkov Piranskega zaliva, še vedno ne bi imela neposrednega stika z odprtim morjem in posledično v skladu s konvencijo o pomorskem pravu ne bi imela pravice do razširitve svoje jurisdikcije. Košiša Čičin-Šain se je zavzela, da bi spor o meji poskušali rešiti z arbitražo, ker dvostranska pogajanja niso prinesla uspeha.
Njeno stališče je podprl tudi član opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Slavko Linić, ki je dodal, da je arbitraža rešitev, ki se je Hrvaški ni treba bati in katere rezultate je pripravljena sprejeti. Linić je dodal, da poteza slovenske vlade kaže na interes Slovenije, da nedvoumno razširi svoje ozemlje na hrvaško ozemlje, kar po njegovem mnenju ni dobro za nadaljnji razvoj dobrih diplomatskih in medsosedskih odnosov.
Član skrajno desničarske Hrvaške stranke prava (HSP) Pero Kovačević je menil, da bi moralo o sporu med Hrvaško in Slovenijo razsoditi Meddržavno sodišče v Haagu. Po njegovem arbitraža ni dobra rešitev, ker bi se državi težko dogovorili o izhodiščnih točkah.
Člani vladajoče HDZ so na seji pozivali k umirjanju napetosti s Slovenijo in poudarjali, da je hrvaški vladi treba dati čas, da najde najboljši način za rešitev spora s "sosednjo in prijateljsko Slovenijo".
