Tiskane izdaje
Ljubljana - Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalno politiko je na današnjem nadaljevanju nujne seje, ki jo je začel sredi decembra lani, podprl predlagano členitev Slovenije na dve kohezijski regiji. Odbor tako vladi ne bo predlagal, da pri Evropski komisiji umakne predlog o členitvi države, kot je to predlagal poslanski klub LDS.
Potem ko je bila sredi lanskega decembra sprejeta nova finančna perspektiva EU za obdobje 2007-2013, ki je za Slovenijo ugodna, je poslanski klub LDS danes umaknil prvotno zahtevo po izračunih, iz katerih bi bile razvidne koristi v primeru delitve Slovenije na eno, dve ali tri kohezijske regije. Vztrajajo pa pri umiku vladnega predloga o členitvi na dve regiji, ki naj bi stopila v veljavo šele po letu 2013.
Zalokar Oražem: Lahko si še vzamemo čas
"Vlada naj razmisli o tem, ali je res treba že v letu 2006 Slovenijo zapeči v dve regiji, ko pa bi se lahko morda kasneje izkazalo, da obstaja kakšna drugačna rešitev. Po naši oceni to ni potrebno, lahko si vzamemo čas," je poudarila poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem. Dodala je, da bi bile zanjo tri kohezijske regije najbolj racionalna odločitev, ki bi povzročila najmanj konfliktov.
S poslansko kolegico se je strinjal tudi Milan Petek (LDS). "Kdo nam jamči, da so razmere v letu 2006 takšne, da lahko že zdaj govorimo o letu 2013 in naprej?" se je vprašal Petek.
V poslanskem klubu LDS so precej kritični tudi do odločitve vlade, ki se je, kot poudarjajo, brez političnega soglasja, samovoljno odločila Evropski komisiji predlagati členitev države na dve kohezijski regiji.
Da bi moral o številu kohezijskih regij odločati DZ, je menil tudi Bogdan Barovič (SNS), ki vladi glede prizadevanj za členitev države na kohezijske regije sicer ničesar ne očita. Poudarja pa, da je bilo vse, kar je bilo narejeno, "čisti hazard". "Stavili smo na rdeče in dobili rdeče! Bodimo pošteni: to je bil čisti hazard," je zatrdil.
Žagar: Parlamentarne stranke ste se strinjale, da se odločitev o številu regij prepusti vladi
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je ponovil, da so se vse parlamentarne stranke strinjale, da se odločitev o številu regij prepusti vladi, ki bo o tem odločala v najbolj optimalnem trenutku. To je vlada po Žagarjevih besedah tudi storila.
Žagar razloga za umik predloga za členitev države na dve regiji pri Evropski komisiji ne vidi in opozarja, da bi "nas lahko umik v postopku pogajanja za finančno perspektivo povezave po letu 2013 znova popeljal v časovno stisko". Spomnil je tudi na nove statistične podatke, ki bodo veljali pri pogajanjih za evropski proračun za obdobje po letu 2013.
"Finančnih ocen v tem trenutku za obdobje po letu 2013 ni mogoče narediti, saj je vse odvisno od predloga novega evropskega proračuna, katerega okvire bomo imeli šele leta 2010. Edino merilo je stopnja razvitosti glede na povprečje EU in ocenjujemo, da bo takrat samo še vzhodni del Slovenije v celoti upravičen do kohezijskih sredstev," je dejal Žagar.
Pukšič : Na kaj naj še čakamo
Tudi Franc Pukšič (SDS) meni, da je predlog za členitev Slovenije na dve regiji glede na podatke o stopnji razvitosti smiseln. "Trenutni podatki kažejo, da je stopnja razvitosti zahodne regije več kot 88-odstotna, vzhodne pa nekaj več kot 63-odstotna. Na kaj naj še čakamo," se je vprašal Pukšič.
Odbor za lokalno samoupravo in regionalno politiko se je danes seznanil tudi s poročilom o regionalnem razvoju za leto 2004 in ocenil, da je ustrezno, zato ni razlogov, da se poročilo obravnava še na seji DZ.
V letu 2004 je bilo izplačanih za 77,9 milijarde tolarjev regionalnih spodbud, od tega 9,3 milijarde tolarjev neposrednih in 68,6 milijarde tolarjev posrednih. Obseg regionalni pobud se je v primerjavi z letom 2003 povečal za 7,9 odstotka in je dosegel 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda.
Slovenija je z vstopom v EU pridobila tudi pravico do črpanja sredstev strukturnih skladov v skupni višini 57,3 milijarde tolarjev in začela izvajati ukrepe, predvidene v enotnem programskem dokumentu 2004-2006. Pregled podatkov o dodelitvi sredstev do konca lanskega maja kaže, da je bilo skupaj dodeljenih za dobrih 38 milijard tolarjev sredstev.
Minister Žagar je pojasnil, da je bilo v letu 2004 beležiti povečevanje razlik med posamezniki statističnimi regijami, upa pa, da se bodo te razlike z ustanovitvijo pokrajin zmanjšale. Žagar si želi, da bi v DZ čim prej dosegli soglasje o ustavnih spremembah, ki bodo, kot je pojasnil, pripomogle k lažjemu postopku ustanavljanja pokrajin.
