Tiskane izdaje
Na področju romske problematike odbor ugotavlja, da je delež otrok, ki se šolajo, še vedno nižji med romskimi otroci. Poleg tega Romi še vedno živijo v neprimernih bivališčih na izoliranih območjih izven naselij. Omejen je tudi njihov dostop do zaposlovanja in zdravstvene oskrbe, piše STA.
Odbor ZN Sloveniji priporoča, naj še naprej sprejema ukrepe za zagotavljanje dostopa do šolanja romskih otrok na vseh stopnjah. Po njegovih priporočilih naj bi Slovenija sprejela tudi zakone, ki bi omogočili vključevanje romskih namestitev v prostorske načrte in zagotovili morebitne deložacije romskih družin v skladu z mednarodnimi standardi. Država mora zagotoviti tudi dostop do pitne vode, piše STA.
Glede izbrisanih Odbor ZN za odpravo diskriminacije svetuje, naj Slovenija izbrisanim omogoči ponovno pridobitev legalnega statusa brez dodatnih birokratskih zapletov. Odbor svetuje tudi, naj država zagotovi dostop do šolanja in zaposlovanja, saj imajo izbrisane osebe na teh področjih še vedno težave.
Poroča tudi o neučinkovitosti zakonov o izbrisanih iz let 2010 in 2013 in medtem slovensko vlado spodbuja, naj pospeši proces za izplačilo polne odškodnine tistim, ki so zaradi izbrisa utrpeli škodo. Odškodnine naj bi Slovenija izplačala tudi otrokom izbrisanih, ki naj bi jim omogočili tudi pridobitev slovenskega državljanstva.
Odbor ZN ugotavlja tudi, da slovenska zakonodaja na področju begunske problematike ni popolnoma skladna z mednarodnimi konvencijami in pravilniki. Problematična so na primer pravila o združevanju družinskih članov in zaščiti otrok brez spremstva, piše STA.
V poročilu pa izpostavljajo tudi neustreznost zakonodaje na področju trgovine z ljudmi. Ta področja mora Slovenija urediti.
Ugotovitve in priporočila temeljijo na predstavitvi združenega osmega do enajstega periodičnega poročila o izvajanju konvencije, ki ga je Slovenija predstavila na začetku decembra, še dodaja STA.
