Odgovorjeno vprašanje

Raziskava o vplivu zaposlitve na starševstvo, objavljena le nekaj dni pred dnevom družine, je dala pričakovan in trd odgovor na vprašanje, zakaj je v Sloveniji rodnost na nizki stopnji. Odgovor je preprost, a zdaj ima na podlagi 882 opravljenih intervjujev tudi empiričen dokaz: prvi pogoj za odločitev za otroka je občutek varnosti, ta pa izhaja predvsem iz varne zaposlitve. Raziskava je pokazala, da je v slovenskih podjetjih pogosta diskriminacija zaposlenih zaradi starševstva, delodajalci pa to predstavljajo kot nekaj samoumevnega, del novega reda. Zaposlovanje za določen čas je selekcijski mehanizem, starševstvo je ovira za napredovanje, negativni odzivi na bolniške in porodniške dopuste so redna praksa; o tem poročajo tudi očetje, ki želijo koristiti to zakonsko pravico. Občutek varnost je v upadanju.

Skupna značilnost vseh ugotovitev je, da se ključni razlogi za manjši občutek varnosti kopičijo prav pri delodajalcih. Država sicer lahko pomaga s spremembami zakonov in stimulativno socialno politiko, a najprej mora vplivati na splošen odnos.

Brez sprememb v vrednostnem sistemu – v letu 2006 se še vedno govori samo o zmanjševanju stroškov, zaposlene pa navaja kot breme – ne bo šlo. Tudi slovenski delodajalci bi že lahko vedeli, da lahko s pozitivno politiko do starševstva (oziroma kar do zaposlenih) dejansko izboljšajo učinkovitost podjetja in dosežejo boljše rezultate. Raziskava ekonomskih vidikov, prav tako objavljena pretekli teden, namreč jasno kaže, da v podjetjih, kjer se za tovrstne potrebe zaposlenih ne zmenijo, nastaja veliko neposrednih in posrednih stroškov. Neposredni se kažejo v nižji kakovosti dela, večji odsotnosti z dela in menjavanju zaposlitve, posredni v manjši delovni prizadevnost zaradi nezadovoljstva in nižji kvaliteti medsebojnih odnosov.

V Sloveniji se tovrstne teorije o socialno odgovornem vodenju podjetij in države ponavadi zavrača kot ostanek socializma. Napaka – to znanje prihaja s severa in z zahoda.


Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela.