Odgovorna urednica TVS: Pro et contra in delitve 
na leve in desne so preživeti

Ljubljana – A kljub temu sprememb ne namerava uvesti »čez noč«. Ksenija Horvat Petrovčičeva je sicer prekaljena televizijka, izhaja iz zunanjepolitičnega uredništva; bila je voditeljica in urednica oddaje Globus, vodila je Dnevnik in Odmeve, šest let pa je preživela na BBC World Service.

Informativni program je srčika javnega servisa. Kako ga razumete, kakšno vlogo mora opravljati v družbi?

Informativni program mora biti jasno zavezan svojemu osnovnemu poslanstvu, to je čim bolj nepristransko, strokovno, pošteno in gledljivo poročanje o vseh relevantnih političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih dogodkih, o katerih mora javni servis poročati. To mora doseči tudi naš javni servis, predvsem pa razširiti prostor dialoga. Forme pro et contra in delitve na leve in desne so preživete – po mojem mnenju in mnenju uredniškega tima, ki si ga postavljam.

Pomeni to konec uravnoteževanj tipa eden z leve drugi z desne strani?

Popolnoma brez tega ne gre, sploh pri nekaterih temah. A nasploh menim, da potrebujemo manj politike v informativnem programu. Včasih se mi zdi, da pretiravamo in zbiramo politične odzive na vse mogoče teme.

Kaj pogrešate na televiziji in kje ta najbolj šepa?

V informativni program bi rada pripeljala čim več novih in strokovnih sogovornikov ter jih soočala pri bistvenih temah – da ne ponavljamo vedno istih političnih manter. Šibkost je zagotovo ta, da nas prevevajo ustaljeni miselni vzorci, zakopavamo se v iste zgodbe, nismo dovolj življenjski, premalo hodimo na teren.

Zdaj imate mandat za spremembe.

Glavni problem je to, da ne naredimo preboja, da se vrtimo vedno znova med istimi ljudmi in ne odpiramo novih tem. To je eden mojih glavnih ciljev. Kaj lahko sicer nekdo, ki prevzame vodenje informativnega programa, sploh naredi? Zamenjaš voditelje, sceno in grafiko, pa se to nekje pozna. Mislim, da se moramo stvari lotiti nekoliko drugače. V tujini prispevki veliko bolj temeljijo na človeku in njegovem problemu, iz katerega potem vlečejo politične in gospodarske paralele. Pri nas se to počne obratno.

Kaj prinaša napovedana prenova informativnega programa?

Veliko se ukvarjamo s tem, kako preurediti osrednji blok med 19. in 20. uro. Dnevnik je po mojem mnenju predolg. Slovenija je majhna država, osrednja poročila pa so enako dolga kot britanska ali ameriška in nam jih zato ne uspe vedno zapolniti z relevantnimi temami. Prenova je tudi sicer nujna. Celoten informativni program ima zdaj rigidno shemo, ki je precej podobna tisti izpred 20 let. Nimamo fleksibilnih oddaj, kjer se lahko v hipu odzoveš, kup novinarskih žanrov smo v zadnjih letih zanemarili; poleg reportaže so to zagotovo še komentarji. Vse to bomo začeli jeseni, sprememb enournega bloka pa se bomo verjetno lotili že prej, a ne pred aprilom, majem.

Kako pa je s samo spremembo termina Dnevnika z 19. ure na 19.30?

Sem proti temu, da spreminjamo termine osrednjih informativnih oddaj, ne da bi bile stvari celovito premišljene. Osebno bom tu zelo previdna. Naš glavni problem je, da je Dnevnik premalo gledan v primerjavi s konkurenco.

Kakšna je gledanost Dnevnika?

Januarja in februarja smo zabeležili zelo dobro gledanost v primerjavi s povprečjem lanskega leta, ki je bilo precej porazno. Zdaj je gledanost dobra dva odstotka in pol višja. V zadnjih letih nas je uničilo tudi to, da se nam je zmanjšala politična kredibilnost. Padala nam je zaradi primerov politične pristranskosti in navijaškosti. Če gledamo raziskave iz let 2003 in 2008, pod dvema različnima vodstvoma, je ljudi v obeh primerih motilo nagibanje k politiki. Odkloni in zdrsi so vedno, a to ne sme biti uredniška politika.

Paradna oddaja informativnega bloka so nedvomno Odmevi. Načrtujete menjavo voditeljev?
Ekipi se bo pridružil Igor Bergant.

Kdaj?

V informativni program prestopa ravno ta teden. Igor ima veliko idej, je medijsko izdelan, glede pomislekov o prehodu iz športnega programa v informativni pa lahko rečem le to, da bi velikokrat to res bila tvegana odločitev, a v tem primeru si od Igorja veliko obetam. Odmevov ne bo začel voditi takoj, temveč po nekem prehodnem obdobju.

Koga bo zamenjal?

Tomaža Bratoža, ki ostaja v informativnem programu. Postava Odmevov sicer ostaja takšna, kot je.

Kako odgovarjate na očitke o vse večji skomercializiranosti RTV?

Mislim, da mora Dnevnik gledati čim širši krog gledalcev, zato mora biti tudi gledanost eno izmed meril. Imamo veliko oddaj za ožje ciljne publike, a Dnevnik mora biti gledljiv za čim več ljudi.

Koliko je informativni program ranjen zaradi dogodkov v preteklih letih, ko ga je zapustilo veliko novinarjev?

To, da nas je zapustilo 15 novinarjev – izdelanih in prepoznavnih – se mi še danes zdi velika črna pika za tedanje vodstvo. Absolutno še vedno čutimo posledice tega, a zdaj je treba angažirati nove ljudi.

Bi vam preboje, o katerih ste govorili, olajšal nov zakon o RTV, ali ste ga razumeli kot oviro in še eno pot navzdol?

Zakon nam v tem trenutku ne dopušča 24-urnega informativnega programa. To je največja hiba obstoječega zakona. A takole: seveda bi bilo dobro, da bi prehiteli konkurenco, hkrati pa se sprašujem, kako v tej dvomilijonski državi preživeti z dvema celodnevnima informativnima kanaloma. To so velike odločitve. Ali res potrebujem poročila, razvlečena čez ves dan?

V zadnjem času novinarstvo spet doživlja očitke o političnem navijaštvu in pristanskosti. Kdo je odgovoren, da del družbe tako razume novinarstvo in kakšno vlogo imajo pri tem novinarji sami?

Prevečkrat smo grešni kozli za nerazumljene politike, ki potem to valijo na nas. Seveda so tudi mediji v Sloveniji, ki kršijo vse novinarske standarde, ampak kar se tiče »mainstreamovskih« medijev, javna televizija, POP TV, Delo, Dnevnik in Večer, so ti očitki nekaj, kar je treba z absolutnim gnusom in gnevom zavrniti. Pritiski vedno so, moram pa reči, da po dveh mesecih, odkar sem tu, me ni še nihče poklical po telefonu ...