Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj leto dni po objavi zdrsa naših učencev pri bralni pismenosti v raziskavi PISA pod povprečje držav OECD odgovorni predstavljajo sistemske ukrepe. Med njimi sicer še ni prenove izobraževanja učiteljev, ki so jo izvedle uspešnejše države, se je pa to šolsko leto začel projekt, podprt z denarjem evropskega socialnega sklada.
V tem okviru se danes na Brdu pri Kranju začenja dvodnevna konferenca o bralni pismenosti v Sloveniji in Evropi, katere namen je predstaviti razmere, opredeliti morebitno novo nacionalno strategijo za to področje in predstaviti primere dejavnosti, ki vplivajo na dvig bralne pismenosti. Med povabljenimi je tudi predstavnica Norveške, ene od evropskih držav, ki jim je uspelo izboljšati zgolj povprečne rezultate. Kot dr. Astrid Roe navaja v prispevku za posvet, je to predvsem zasluga načrtovanih ukrepov, s katerimi so spodbujali zlasti dečke z nizkimi dosežki, boljšega znanja učiteljev, bolje opremljenih knjižnic ter uvedbe nacionalnih preizkusov branja.
In zakaj je dobra bralna pismenost tako pomembna? Kot poudarja dr. Janez Justin s pedagoškega inštituta, je temelj dobrega izobraževalnega sistema, tudi za dosežke pri naravoslovnih predmetih. Je podlaga državljanske pismenosti in nič je ne more nadomestiti, niti še tako dober računalnik ne. Zato skrb za bralno pismenost ni le domena jezikoslovcev, temveč vsega vzgojno-izobraževalnga procesa, od vrtca do univerze. V okviru združene akcije pedagoškega inštituta, zavoda za šolstvo in ministrstva je Justin napovedal tudi serijo regijskih posvetov oziroma delavnic za učitelje. Ne po naključju so jih začeli v Prekmurju, kjer so dosežki učencev najslabši, čeprav je pri tem poudaril, da pri nas ni tako dramatičnih razlik kot ponekod drugod.
Slovensko šolstvo bo prihodnje leto dobilo še širše ogledalo, saj bodo objavljeni rezultati še dveh priznanih mednarodnih primerjav dosežkov devetletnih učencev (PIRLS in TIMSS), na podlagi katerih bo med drugim mogoče ugotavljati, koliko je sposobnost branja besedil povezana z dosežki pri naravoslovju in matematiki. Še bolj zanimivo pa bo, da bomo s tem prvič dobili razmeroma celovito podobo o tem, koliko slovenska šola v prvih štirih letih usposobi učence na glavnih izobraževalnih področjih.
